Pogled preko meje

Besedilo: Jože Košnjek
Kategorija: GG Plus / nedelja, 17. december 2017 / 14:01

Sedemdeset let Gorenjskega glasa (22)

Gorenjski glas se je kmalu po začetku izhajanja začel ozirati preko državne meje: največ na Koroško, deloma pa tudi v Italijo, v Kanalsko dolino, na Trbiž in v njegovo okolico. Profesor Črtomir Zorec, raziskovalec življenja dr. Franceta Prešerna, je hodil »po Prešernovih stopinjah« po Koroškem in v Kanalski dolini tja do Ovčje vasi (Valbruna), kjer je živel in umrl njegov brat duhovnik Jurij. Črtomir je na izletih na Koroško in v Italijo spremljal tudi naročnike in bralce Gorenjskega glasa. Zanimivo je, da je v sedemdesetih letih začela pogledovati preko meje tudi naša komercialna služba in tam našla v trgovcih, ki so računali na naše kupce, dobre partnerje. To so bili časi, ko smo Slovenci odhajali v Avstrijo in v Italijo po kavo, kavbojke, po gospodinjske aparate in druge reči, ki jih v slovenskih trgovinah ni bilo.

V začetku osemdesetih let preteklega stoletja, ko se je začel še posebej na Koroškem položaj Slovencev poslabševati, so bili članki na to temo stalnica. Pokojni Janez Govekar je objavil zanimivo reportažo o potovanju po Ziljski dolini, Igor Guzelj pa je jeseni leta 1972 doživeto pisal o »Orttafelsturmu«, podiranju dvojezičnih krajevnih napisov v južnem delu Koroške, ki jih je tedanja deželna vlada pod vodstvom deželnega glavarja, socialista Hansa Sime nameravala postaviti v 205 krajih v 36 občinah. Leta 1975 je bilo poročanje o Slovencih po svetu, tako v zamejstvu kot v »zdomstvu« in izseljenstvu, zaupano meni. Po letu 2000 je postajalo pisanje o življenju Slovencev v Avstriji in Italiji načrtnejše in leta 2006 je bila napisana prva rubrika o Slovencih v sosednjih državah. Danes je pred vami 590. nadaljevanje! Smo redek slovenski medij, ki o delu našega naroda, ki ga je zgodovina iztrgala matici, poroča redno, objektivno in informativno. Na Koroškem in v Italiji smo zaradi tega deležni pohval, zanimanje Gorenjk in Gorenjcev za Slovence v sosednjih državah pa se je tudi zaradi našega pisanja povečalo.

Leta 2009 je bilo naše poročanje o Slovencih za državnimi mejami nadgrajeno s čezmejnim projektom Sosed/Nachbar. V njem je poleg Gorenjskega glasa kot partner sodelovala še slovenska radijska postaja Radio Dva iz Celovca, posredno pa eden od najbolj branih tednikov na Koroškem Kaerntner Woche. Zaživelo je spletno mesto z informacijami s koroške in slovenske strani meje, sočasno pa je izšlo deset številk časnika Sosed/Nachbar oziroma Nachbar/Sosed. Prvi kot dodatek h Gorenjskemu glasu za bralce na naši, drugi pa kot priloga koroškega tednika Kaerntner Woche za koroške bralce. Šlo je za izjemno izmenjavo. Novinarji Gorenjskega glasa smo o gorenjskih rečeh pisali za nemško govoreče bralce in hkrati predstavili tudi naš stil pisanja, koroški kolegi pa o njihovih posebnostih za Gorenjce. Časopisa sta se po začetnem nezaupanju bralstva, še posebej na koroški strani, »prijela« in po končanem projektu so nas spraševali, zakaj smo končali. Morda se bo kaj takšnega ponovilo, saj je na obeh straneh še volja za tako sodelovanje. »Zvezdi« projekta Sosed/Nachbar sta nedvomno Janez Zupan iz Gorenj pri Kranju in Peter Eigner iz Koroške. Janez se je v dopisovanju s Petrom učil nemško, Peter pa na enak način slovensko!