Tajni vrtovi razsvetljenstva
Dr. Zmago Šmitek, redni profesor na Filozofski fakulteti v Ljubljani, se že dolgo posveča študiju religij in mitologij Evrope in Azije. Sodi med najvidnejše raziskovalce s področja primerjalne religiologije in antropologije.
Zmago Šmitek je Kropar, ki se je po štiridesetih letih bivanja v Ljubljani vrnil v rodni kraj. Zase pravi, da je zelo radoveden človek, v mladosti se je lotil petja, slikanja, športa, predvsem pa ga je že od nekdaj zanimal človek in njegova vpetost v družbo in kulturo. Bil je predstojnik Oddelka za etnologijo Filozofske fakultete (FF) v Ljubljani, nacionalni koordinator za področje antropologije pri Ministrstvu za znanost, šolstvo in šport ter vodja Inštituta za multikulturne raziskave pri Oddelku za etnoogijo in kulturno antropologijo FF v Ljubljani. Prejel je Kajuhovo nagrado za knjigo Klic daljnih svetov, zlato plaketo Univerze v Ljubljani za izjemne zasluge, Murkovo priznanje za knjigo Mitološko izročilo Slovencev in Murkovo nagrado za življenjsko delo.
Svoje raziskovalno delo je usmeril predvsem v azijske dežele. Začel je v Turčiji in se po svilnati poti podal vse do Indije, kjer je na univerzi v New Delhiju opravljal specializacijo, kasneje se je uril tudi v Tibetanu. Več mesecev je preučeval azijske kulture in se potikal po knjižnicah, univerzah in inštitutih v Nepalu, Myanmaru, Indoneziji in Kambodži. Prav posebej ga je pritegnila meditativna tehnika čuječnost, ki ima v Indiji in drugih budističnih krajih večtisočletno tradicijo. Lani je svoje dolgoletno delo na področju čuječnosti strnil v knjigo z naslovom Mandale. Meditacija na mandalo je tehnika čuječnosti. Mandale so vzorci, ki so se nekoč selili z azijskimi romarji, menihi in trgovci tisoče kilometrov daleč, danes so dosegli vse dele sveta. Vsaka razprava o ikonografiji mandal, tajnih vrtovih razsvetljenstva je povezana s simboliko dveh na videz preprostih geometričnih likov, kroga in kvadrata, v središču katerega je najsvetejše božanstvo ali pa človek, ki opazuje svet okoli sebe. Simbola kroga in kvadrata sta si komplementarna in dobita svoj končni metafizični smisel šele v medsebojni povezavi. Delo z mandalami ima terapevtske učinke. Tehnike vizualizacije, značilne za mandale, imajo pozitivne učinke, predvsem pri zbranosti, razvijanju intuicije in visoke mentalne sposobnosti, lahko je tudi mnemotehnično orodje. Uporabljal jih je že Carl Gustav Jung, zlasti pri zdravljenju shizofrenikov. Ti se počutijo izgubljene v zunanjem svetu in brez orientacije, zato se umikajo vase in zadržujejo travme v sebi, slikanje mandal pa jih terapevtsko sprošča in jih odpira proti svetu.
Zmago Šmitek je pred kratkim na mednarodni konferenci o praktični nevroznanosti učenja, s poudarkom na čuječnosti, predstavil metodo osredotočanja na mandalo. Predvsem je poudaril pomembnost razmišljanja o mandali, saj se je ta razvijala tisočletja in je ne gre kar razglasiti za neuporabno. Konec novembra se ponovno vrača tja, kjer mu je duša doma, v Indijo. Opaža, da mu znanja še primanjkuje, a zaveda se, da nikoli ne bo prišel do konca, ker je toliko vednosti in umnosti v Indiji. Morda nadgradnjo znanja nekoč ponovno strne v knjigo.