Se planet še segreva?

Na vprašanje v naslovu odgovarja Emily Rochon, strokovnjakinja za energetiko pri organizaciji Greenpeace. In na druga vprašanja, denimo: Zakaj ni uvajanje obnovljivih virov energije v Evropi hitrejše?

Še je čas za ukrepanje

»Še vedno je čas za ukrepanje, čeprav segrevanja planeta ne moremo ustaviti. Prepozno je, temperatura se je od dobe pred industrijsko revolucijo že dvignila za 1,1 °C. Toda za ukrepe, s katerimi bi preprečili še večjo škodo in segrevanje katastrofalnih razsežnosti, je še čas. Svetovnemu segrevanju se ne moremo izogniti, ta trenutek smo zamudili. Vseeno pa se da še marsikaj storiti, da se položaj ne bi poslabšal.« Kje smo bili v tem oziru bolj uspešni in kje manj? »Na področju energetike je bil napredek v zadnjih letih zares velik, predvsem pri pridobivanju elektrike iz obnovljivih virov. Stroški sončne energije so se močno zmanjšali, velik je napredek pri vetrni energiji in shranjevanju energije v baterijah oziroma akumulatorjih. Tu gredo stvari v pravo smer. Sicer ne dovolj hitro, pa vendar. Drugače je na drugih področjih. Pri preprečevanju krčenja gozdov, uvajanju do okolja prijaznih kmetijskih praks in varovanju morij ne moremo govoriti o omembe vrednem napredku. Na vseh teh področjih močno zaostajamo. Z energetskega vidika je zgodba brez dvoma veliko boljša.« Pričakovali bi, da bo uvajanje obnovljivih virov energije v Evropi hitrejše kot drugje. Zakaj ni? »Poglavitni razlog je pomanjkanje politične volje. Cena vsekakor ni ovira. To je najcenejši nov vir energije na planetu, pa naj gre za vetrne elektrarne na kopnem ali morju ali za sončne elektrarne. Cene se vztrajno znižujejo, tako da so po ekonomski plati konkurenčne tako rekoč kateremu koli drugemu obstoječemu viru. Toda v Evropi opažamo, da elektrika iz obnovljivih virov, ki prihaja v sistem v vse večjih količinah, vse bolj ogroža poslovne modele energetskih podjetij, ki so veliko vlagala v zgraditev termoelektrarn na premog in plin. Ti obrati zdaj prinašajo manj dobička in so ekonomsko vse manj upravičeni. Energetska podjetja se zato bojujejo proti novi konkurenci, pritiskajo na vlade, da bi čim bolj omejile vlaganje v obnovljive vire. Pri tem so zelo učinkovita. V Nemčiji so tako lani na primer spremenili načrt energetske tranzicije; zdaj je veliko manj velikopotezen pri uvajanju obnovljivih virov. Razlog za to so predvsem močni interesi industrije premoga … Ko si prizadevamo za sistemski prehod na obnovljive vire, se v obstoječem sistemu čuti stres, in čeprav se nekdanji poslovni modeli ne obnesejo več, se vseeno poskuša ohraniti staro stanje. To je eden ključnih dejavnikov, ki upočasnjujejo napredek v različnih državah.« Pričakovali bi, da bo največji napredek v Nemčiji kot vodilni evropski ekonomiji? »O dogajanju na tamkajšnjem energetskem trgu je veliko napačnih informacij. Z vseh koncev sveta dobivamo komentarje, da nemški primer dokazuje, da sistem obnovljivih virov ne deluje. Izpusti CO2 v Nemčiji so se res zvišali, toda ne zaradi uvajanja obnovljivih virov. Več ko je elektrike iz obnovljivih virov na nemškem trgu, tem manj je elektrika iz termoelektrarn potrebna za pokrivanje nemške porabe. Dogaja se, da termoelektrarne vse več obratujejo, toda to elektriko izvažajo. Nemčija je torej brez dvoma odgovorna za te izpuste, toda to ne pomeni, da je premog potreben zaradi nezanesljivosti obnovljivih virov v Nemčiji, saj se izvaža. Morda se zdi, da gre za malenkostno razliko, vendar je pomembna. Ni res, da obnovljivi viri povečajo izpuste, ampak industrija premoga išče nove trge, ker doma niso več tako potrebni. Mislim, da je zato pri uvajanju obnovljivih virov ključno skrbno načrtovanje, da bi se izognili takim situacijam. Če energetski trg ne deluje dobro, je to zato, ker ni bil primerno načrtovan. Prehod na obnovljive vire mora biti dobro načrtovan, sicer boste plačali več, kot je treba, in imeli prevelike zmogljivosti; prav to se zdaj dogaja v Evropi …« (Vir: Nina Slaček, MMC RTV SLO)

ZDA brez migrantov?

»Nobena država ni naredila več kot ZDA in naša velikodušnost se bo nadaljevala. A naše odločitve glede priseljenskih politik morajo vedno sprejemati Američani in samo Američani.« Tako je Nikki Haley, ameriška veleposlanica pri ZN, razložila odločitev administracija predsednika Trumpa, da se ZDA, ki so nastale iz migrantov, umikajo iz svetovnega pakta za migracije, katerega cilj je izboljšati položaj migrantov in beguncev.

Bojte se rešiteljev

Wolf Biermann (1936), nemški pesnik in kantavtor: »Svet seveda moram izboljševati, s trudom in smelostjo; moramo ga izboljšati, vendar pa si ga ne smemo prizadevati rešiti. Kdor ga poskuša rešiti, je uničevalec človeštva. To je moje mnenje. Strah me je rešiteljev sveta, ne glede na to, v kakšnem kostumu tekajo naokoli.«