Obrana Obranca

Besedilo:
Kategorija: Pisma bralcev / sobota, 2. december 2017 / 19:04

Državni zbor je po mnenju nekaterih nekdanjih ustavnih sodnikov in pravnikov z začetkom spreminjanja ustave zaradi financiranja osnovne šole izigral ustavno sodišče. Razprava je pokazala, da je to še vedno ideološko vprašanje, ki pa se dotika tudi cerkve.

Ta ideološka razprava me je spomnila na izlet konec oktobra na planino Obranca. Pri spomeniku padlima Ferdu Korenu in Viktorju Arzenšku, ki ga obkrožajo tudi spominske plošče ostalim padlim, je bil venec, ki ga je ob spominskem dnevu občine Jesenice 31. julija položila delegacija občine, ZZB in KS Blejska Dobrava. Letos je bila postavljena nova ograja. Skozi dolino, ki so jo verjetno razrili divji prašiči, sem se povzpel na vrh Čela, kjer ob razgledni klopci na blejsko-radovljiško kotlino in Julijske Alpe kraljuje večja smreka. Vedel sem, da je na tej smreki v smeri proti partizanskemu spomeniku visel skromen križ iz starih desk, na drugi strani pa nekaj let križ s korpusom Jezusa Kristusa. Ker je oba neznani storilec odstranil, verjetno letos spomladi, je bil z dovoljenjem lastnika planine na roženvensko nedeljo 1. oktobra nameščen in blagoslovljen nov. Ob mojem obisku pa tudi tega ni več bilo. Smreka je bila »obrana« križev kot hruška jeseni.

Sprašujem se, kako je mogoče, da je po 27 letih demokratične Slovenije še vedno prisoten ideološki strah pred cerkvijo? Je »opij ljudstva« zamenjala kristjanofobija? »Obrano« smreko lahko uvrstimo med 2300 napadov na slovenske cerkve ter več kot deset fizičnih napadov na duhovnike, ki so se po podatkih slovenske policije zgodili v letih od 2005 do 2016.

Intervju s slavnostno govornico dr. Maco Jogan na GTV ob letošnjem spominskem dnevu na Jesenicah mi je vzbudil nekaj asociacij, ko je govorila o odvzetem človeškem dostojanstvu, ker je bilo ljudem ob okupaciji odvzeto premoženje, odvzeta imena in imena krajev, o izgonih ljudi intelektualcev. Je (po)mislila tudi na čas po koncu vojne? Pozna imena naselij Sv. Križ, sedaj Planina pod Golico, pa Sveta Lucija, sedaj Most na Soči? Ali podatek, da je Pučnikova komisija obravnaval izgon 23 družin iz Zgornjesavske doline leta 1947? Govorila je o priborjeni svobodi. Je pozabila na temeljno ustavno listino RS, kjer piše, da so bile v Jugoslaviji hudo kršene človekove pravice in da so bile prve svobodne volitve v Sloveniji l. 1990. Tudi predsednik Borut Pahor je v nekem intervjuju pred volitvami dejal, da »se je razkol sredi druge svetovne vojne nadaljeval s totalitarnim sistemom po njej«. Je to bila svoboda v pravem pomenu besede?

Franc Pintar, Bled