Gluha država

Besedilo: Danica Zavrl Žlebir
Kategorija: Slovenija / sobota, 2. december 2017 / 18:50

Na slovenski medijski sceni zadnja štiri leta deluje klasična televizija za gluhe TIPK TV, ki gluhim, naglušnim, gluhoslepim in uporabnikom slovenskega znakovnega jezika po Sloveniji omogoča predvajanje dnevnoinformativnih oddaj, ki so namenjene širši populaciji. Tolmačijo jih v slovenski znakovni jezik in opremljajo s podnapisi. »Glavni namen je ciljni publiki posredovati dnevnoinformativne oddaje nacionalnega pomena v njim razumljivem jeziku. Prav tako si prizadeva v živo predvajati več izobraževalnih in kulturnih vsebin, ki bodo predvajane v slovenskem znakovnem jeziku in podnaslovljene,« o dejavnosti zapišejo na svoji spletni strani. Gledalci lahko njihove vsebine vidijo pri več slovenskih operaterjih.

Videli pa jih bodo lahko samo še do konca leta, saj napovedujejo, da bodo z novim letom prenehali oddajati svoj program. Izpadli so namreč iz vseh razpisov za financiranje, ki jih medijem namenja ministrstvo za kulturo, oglaševalci pa razen redkih družbeno odgovornih niso pripravljeni komercialno podpreti medija s tako majhno ciljno publiko. Ob dvomilijonskem medijskem trgu, kjer se danes gnete veliko število medijev, gluho in naglušno občinstvo res ni posebno številno: kakih tisoč je na Slovenskem gluhih, ki uporabljajo znakovni jezik, tristo jih ima polžev vsadek, 65 je gluhoslepih, 70 tisoč prebivalcev uporablja slušni aparat. V društvih gluhih in naglušnih je včlanjenih okoli 6500 ljudi. Ko gledamo te številke, pa vendarle ni tako malo ljudi, ki ne morejo tako kot ostali spremljati vsakodnevnih zvočnih sporočil. Lahko sicer berejo tiskane medije ali informacije spremljajo prek spleta (pri Zvezi gluhih in naglušnih zanje deluje posebna spletna TV), gledajo tuje podnaslovljene filme in dokumentarne oddaje. Še vedno pa so prikrajšani za večino aktualnih informacij in oddaj, ki jih vsak dan dobimo prek televizije. Gluhi ustvarjalci TIPK TV, ki najbolj razumejo potrebe ljudi z enako ali podobno prikrajšanostjo, so jim zadnja leta prinašali take vsebine. Ti si želijo, da bi jih država upoštevala, da bi jim bila medijska zakonodaja naklonjena in da bi se zavedala dejstva, da ustvarjajo vsebine, namenjene ljudem s posebnimi potrebami, da gre za posebno ranljivo populacijo, ki si zasluži tudi posebno obravnavo. Na letošnjih razpisih za medije televizija za gluhe ni izpolnjevala pogojev za financiranje, skopo pojasnjujejo na ministrstvu in se sklicujejo na medijsko zakonodajo. A kot vemo, se pripravljajo njene spremembe in v tem procesu bi kazalo upoštevati tudi ljudi, ki imajo pri sprejemanju informacij drugačne potrebe od ostalih.