Dogovor o trgovinah

V skladu s podpisanim aneksom h kolektivni pogodbi za trgovinsko dejavnost bodo prodajalci lahko delali največ petnajst nedelj na leto, za deset največjih praznikov pa bodo trgovine zaprte.

Dogovor o nedeljskem obratovanju trgovin

Delodajalske in sindikalne organizacije, ki so podpisnice kolektivne pogodbe za trgovinsko dejavnost, so ta teden dosegle dogovor o ureditvi delovnega časa v trgovinah. Kot so razkrili na včerajšnji novinarski konferenci po podpisu aneksa h kolektivni pogodbi, so se dogovorili, da so trgovine ob nedeljah še vedno lahko odprte, vendar pa lahko delodajalec delavca razporedi na največ dve nedelji v mesecu in ne več kot na 15 nedelj v letu, dodatek za nedeljsko delo pa bo dvakratnik urne postavke, ki pa ne sme biti nižji od 5,4 evra na uro bruto. Dela ob nedeljah se ne sme naložiti delavcu, ki ima otroka do treh let starosti, in delavkam, ki še dojijo otroka ali imajo hudo bolnega otroka. Glede dela na praznike so se dogovorili za deset največjih praznikov, ko bodo trgovine obvezno zaprte, na druge praznike pa delodajalec lahko delavca razporedi, vendar mu mora izplačati višje dodatke, in sicer 2,5-kratnik urne postavke, kar znaša 12,6 evra na uro bruto. Stroški za delodajalca, ki bodo nastali zaradi tega dogovora, se gibljejo med 300.000 evri za manjša podjetja in vse do tri milijone evrov letno za večja podjetja. Ob tem sta obe strani včeraj zagotovili, da zaradi nove ureditve nedeljskega dela trgovin odpuščanj ne bo. Predstavnik sindikata delavcev trgovine Ladi Rožič je tudi poudaril, da so se dogovorili tudi o kazenskih sankcijah, ki bo v primeru kršitve dogovora znašala 500 odstotkov od osnovne plače delavca. Kot je dodal, so po preučitvi predloga zakona o trgovinah poslanca Andreja Čuša, ki predvideva zaprtje trgovin ob nedeljah, ugotovili, da je slab, saj vsebuje veliko izjem, zaradi katerih bi bile trgovine lahko v resnici ob nedeljah odprte, poleg tega pa ne vsebuje kazni, zato v sindikatu menijo, da se ne bi veliko spremenilo. »Zelo sem vesel, da so se socialni partnerji po 14 letih sposobni sploh kaj dogovoriti oziroma pogovoriti, zato sem vesel, da smo s tem zakonom nekaj dosegli. Po drugi strani pa gre še za en nov, lahko rečemo, gnil kompromis,« pa na zadnji dogovor trgovskih družb in sindikatov odgovarja Čuš, ki bo s svojim predlogom vztrajal.

Vlada ne želi kupiti Mercatorja

Gospodarski minister Zdravko Počivalšek je v sredo na seji komisije državnega zbora za nadzor javnih financ povedal, da si vlada želi stabilnega lastništva v Mercatorju, a o podržavljenju podjetja ne razmišlja, saj Mercator potrebuje partnerja, ki se bo lotil prestrukturiranja. Minister sicer ne izključuje možnosti nakupa do 25-odstotnega deleža Mercatorja, o čemer pa se še niso pogovarjali, zelo pa ga zanima, ali v pogodbi o prodaji Mercatorja Agrokorju obstaja protikorupcijska klavzula, zato od SDH pričakuje takšno poizvedbo. Protikorupcijsko klavzulo bi namreč lahko uporabili, ker se je izkazalo, da je Agrokor ob nakupu Mercatorja prikazal neresnične bilance. »Obstajata dve poti, da se v Mercatorju nekaj spremeni: z odločitvami zdajšnjega lastnika, to je v upravljavskem smislu preko izrednega pooblaščenca hrvaške vlade, ali z ukrepi upnikov, na kar kot vlada nimamo vpliva,« je še dejal minister. Tudi izredni član uprave Mercatorja Gregor Planteu se strinja, da bi zdravo lastništvo pripomoglo k stabilizaciji poslovanja Mercatorja, ki je zdaj v ekonomski lasti bank. Po njegovih besedah trenutni dolgovi Mercatorja znašajo okoli 800 milijonov evrov.

Konec rušenja črnih gradenj?

Ustavno sodišče je v ponedeljek odločilo, da sta dva člena zakona o graditvi objektov, ki določata inšpekcijske ukrepe pri črnih gradnjah, v nasprotju z ustavo, ker pred izvršitvijo inšpekcijskega ukrepa odstranitve objekta ne omogočata sodne presoje, ali gre morda za nesorazmeren poseg v pravico do doma. Ustavno sodišče je za odpravo protiustavnosti določil enoletni rok.

Klemenčič ostaja kandidat

Pravosodni minister Goran Klemenčič, ki je pred dvema tednoma uspešno prestal interpelacijo, je bil po tajnem glasovanju predstavnikov držav članic Sveta Evrope oz. Odbora namestnikov ministrov uvrščen v ožji izbor treh kandidatov za komisarja Sveta Evrope za človekove pravice, so pred dnevi sporočili z ministrstva za pravosodje in poudarili, da je Klemenčič prejel široko podporo. Poleg njega sta v ožjem izboru še kandidatka Bosne in Hercegovine Dunja Mijatović in kandidat Francije Pierre-Yves le Borgn. Izbrane tri kandidate bo v decembru zaslišal še pododbor Parlamentarne skupščine Sveta Evrope za človekove pravice in izdelal preferenčni seznam, na podlagi katerega bo parlamentarna skupščina Sveta Evrope predvidoma januarja izbrala novega komisarja za človekove pravice.