Gostilno prodala pod ceno
Mirjana Grašič Šircelj toži Mestno občino Kranj, ker je prepričana, da je bila leta 2009, ko je občini prodala družinsko gostilno, predvideno za rušenje, izigrana.
Kranj – Na Okrožnem sodišču v Kranju so v sredo začeli obravnavati tožbo podjetnice Mirjane Grašič Šircelj, ki od Mestne občine Kranj terja 590 tisoč evrov odškodnine za nekdanjo družinsko gostilno Blažun na Hujah v Kranju, v kateri zdaj deluje medgeneracijski center. Šircljeva je namreč prepričana, da je bila izigrana, saj je leta 2009 občini pod ceno – za 600 tisoč evrov – gostilno prodala, ker je bila zaradi načrtovane gradnje vzhodne mestne vpadnice in mostu predvidena za rušenje, nazadnje pa je občina leta 2014 v času županovanja Mohorja Bogataja objekt s finančno pomočjo znanega dobrotnika, v Švici živečega Kranjčana Vincenca Drakslerja preuredila v medgeneracijski center.
Tožnica z listinami dokazuje, da je že leta 1990 pozvala tedanji izvršni svet občine Kranj, da naj ji v najkrajšem času sporočijo, ali in kdaj bo dejansko prišlo do izgradnje mostu in posledično do rušenja objekta, v katerem je njena družina tudi stanovala. Leta 2006 je Mestno občino Kranj znova pozvala, naj po 27 letih obljub in nemogočega stanja pristopi k reševanju zadeve in objekt odkupi. Občina je tedaj v odkup privolila, narejeni sta bili dve cenitvi objekta. Po prvi je bila prava tržna vrednost nepremičnine ocenjena na 1,19 milijona evrov, po drugi, občinski, pa je bil objekt vreden 835 tisoč evrov. Šircljeva je nazadnje pristala na 600 tisoč evrov, kolikor ji je v zadnjem hipu ponudila občina, ki je kupnino poravnala v štirih letnih obrokih.
Šircljeva zdaj v tožbi zatrjuje, da gostilne pred osmimi leti sploh ne bi prodala oziroma je ne bi prodala po tako nizki ceni, če bi vedela, da objekta ne bodo porušili in bo celo dobil novo namembnost, zato zahteva razliko do ocenjene tržne cene. Ob tem je njen pooblaščenec Aljoša Drobnič opozoril, da še po danes veljavnem prostorskem načrtu v koridorju predvidene vzhodne vpadnice ni dovoljeno ne graditi novih objektov ne spreminjati namembnosti obstoječim. Med drugim je v sodni spis predložil projektno dokumentacijo, iz katere po njegovem mnenju nedvoumno izhaja, da je šlo pri preureditvi gostilne v medgeneracijski center za rekonstrukcijo objekta, za kar bi bilo treba pridobiti gradbeno dovoljenje. »V danem primeru pa gradbeno dovoljenje ni bilo pridobljeno, in kako je inšpektorica prišla do zaključka, da so bila opravljena le vzdrževalna dela, je stvar kakšnega drugega postopka,« je pristavil.
Občina, ki jo je na sodišču zastopala občinska pravobranilka Ana Berglez, po drugi strani vztraja, da je bila Šircljeva pred osmimi leti seznanjena z vsemi pomembnimi dejstvi in da se je prostovoljno odločila za prodajo nepremičnine. Prav tako zatrjuje, da ni šlo za rekonstrukcijo, temveč so bila na objektu izvedena le vzdrževalna dela, za kar gradbenega dovoljenja niso potrebovali. Občina tudi zatrjuje, da objektu s preureditvijo v medgeneracijski center niso spremenili namembnosti. A Drobnič opozarja, da iz opravljenih cenitev izhaja, da so skoraj polovico objekta leta 2009 predstavljale stanovanjske površine, ki so jih nato spremenili v poslovne prostore. »Zakon o graditvi objektov določa, kdaj pri spremembi namembnosti ni potrebno gradbeno dovoljenje, in spremembe iz stanovanjskih v poslovne prostore tam ni najti. Sicer pa je v preostalem delu prišlo do spremembe iz gostinske dejavnosti v medgeneracijski center in sedaj v njem obratuje tudi kavarna. Zanimivo bi bilo izvedeti, ali so lastnici kavarne tudi pojasnili, da je objekt, v katerega je bilo vloženo najmanj milijon evrov, predviden za rušenje oz. koliko časa bo lahko v njem obratovala,« je poudaril odvetnik.
Pravda se bo nadaljevala 17. januarja, ko bo sodnica Meta Pristavec začela zasliševati priče. Med njimi sta tudi nekdanja podžupan in direktor občinske uprave Igor Velov in Aleš Sladojević, ki sta se s Šircljevo dogovarjala o odkupu gostilne.