V roki puškica, doma pa ljubica

Besedilo: Miha Naglič
Kategorija: GG Plus / sobota, 25. november 2017 / 14:59

»Leto 1917 je bilo sicer običajno leto, ki se je začelo in končalo na ponedeljek. V Ljubljanskem zvonu je bila prvič objavljena povest gorenjskega rojaka Ivana Tavčarja, Cvetje v jeseni. Upravno sodišče je zavrnilo zahtevo Kranjske finančne uprave po obdavčitvi Riklijevih sončnih kopeli. Dogajale so se nesreče, kraje, vlomi. Zgorela je železniška čuvajnica v Kranjski Gori. Frana Hribarja sta na Jesenicah stisnila železniška vagona. Na Golniku so zgradili zdravilišče za ozdravljive tuberkulozne bolnike. Želodčne težave so zdravili z želodčnim likerjem Florian. Z 200 kronami in 14-dnevnim zaporom je bil kaznovan tisti, ki se je sankal ali smučal po javnih poteh po Kranju. Leto je bilo polno vremenskih ekstremov. Konec februarja so bile temperature v Kranju še vedno okoli 23 stopinj pod ničlo. Nato je sledilo dolgo sušno obdobje. Umrl je Matija Koželj, cerkveni slikar v Kamniku, pa tudi Janez Evangelist Krek. Sprejet je bil tudi eden izmed najpomembnejših narodnopolitičnih programov v naši zgodovini, Majniška deklaracija, ki je predvidevala združitev Srbov, Hrvatov in Slovencev. 30. maja jo je v dunajskem državnem zboru prebral vodja Jugoslovanskega kluba Anton Korošec. Na razstavi se v sklopu tistega, kar je ostalo doma, osredotočamo na ljudstvo, ki je trpelo, ljudstvo, ki se je vojske že naveličalo in je hrepenelo po miru. Med njimi je bila večina tistih, ki so čutili pomanjkanje hrane in življenjskih potrebščin, ki jim je vojska iz domačega zvonika vzela zvonove, tistih, ki so ostali brez delovne sile in pridelka. Bile pa so tudi izjeme, ki jim je vojna ponudila priložnost, da so obogateli. Vojna je trajala že četrto leto in življenje običajnih prebivalcev gorenjskega zaledja je teklo dalje. Ljudstvo se je na novo situacijo nekako navadilo, kar potrjujejo tudi besede kokrškega župnika, ki je ob koncu kronike za leto 1917 zapisal: 'Sicer tega leta nič posebnega.'« (Str. 10)

Z vidika kokrškega župnika leto 1917 morda res ni bilo nič posebnega. V dolini Soče pa se je zgodilo nekaj, kar ima še danes svetovnozgodovinski pomen. Združene avstro-ogrske in nemške enote so oktobra izvedle preboj pri Kobaridu, v njem je sodeloval tudi mladi Erwin Rommel, ki je v drugi svetovni vojni skupaj z drugimi poveljniki s tem »modelom« preboja klasičnih front dosegel velike nemške zmage. Razstava v Gorenjskem muzeju, ki je na ogled do septembra 2018, prikazuje oboje: fronto in življenje v njenem gorenjskem zaledju. Res ogleda vredno!