Ko sneg ni več dovolj
Marsikdo se še spominja zlatih časov slovenskega smučanja, ko smo pred TV-ekrani stiskali pesti za naše smučarske ase, vsak prosti vikend ali sončno popoldne pa izkoristili za smučanje. Mlajšim je po navadi zadoščal že sosednji hribček, starejši pa so si z nekaj razumevanja šefov občasno skrajšali delovni dan, obrisali prah z elank in ob podpori planinskega čaja in sendviča s sirom in pariško popoldne preživeli na kakšnem od slovenskih smučišč. Sodelovale so tudi s snegom radodarne zime.
Lepo število let, ki so pretekla od tedaj, je podobo verjetno res nekoliko nostalgično olepšalo, a takrat se je zdelo, da smuča cela Slovenija. Danes so časi drugačni, žičničarji pa še zdaleč niso le upravljavci žičniških naprav, ki pozimi smučarje prevažajo na vrh hriba, temveč so tudi turistični delavci, ki s pestro ponudbo privabljajo goste, ki so za kvaliteto pripravljeni plačati. Ob konkurenci domačih in tujih smučišč in razumljivih zahtevah obiskovalcev, da za svoj denar dobijo kar največ, so gorski športno-rekreativni centri primorani napore vlagati v iskanje celostne turistične ponudbe na in ob smučiščih.
Sneg zdaleč ne zadošča več, da bi gorski centri preživeli, je bilo slišati na tiskovni konferenci, ki so jo slovenski žičničarji pripravili ob začetku zimske sezone v sredo na Krvavcu. Uspešne zimske sezone si večina smučišč ne more obetati brez (drage) tehnike za umetno zasneževanje. Vzdrževanje in posodabljanje žičniških naprav pa kaj hitro doseže vrednost sedemmestnih številk, kaj šele nove investicije. Nič nenavadnega torej, da je žičničarstvo postalo posel, ki se še zdaleč ne konča, ko skopni sneg. Za preživetje je namreč nujno potrebno razvijati tudi produkte poletne sezone in krepiti spremljevalno ponudbo, kar vse bolj počnejo tudi gorenjska smučišča. Nekatera poleti ustvarijo celo več prometa kot pozimi.
To pa ni edina sprememba, ki smo ji priča. V nekaterih smučarskih središčih na Gorenjskem in tudi drugod po državi se je v zadnjem času spremenila lastniška struktura, ponekod poteka finančna konsolidacija. Novi lastniki denimo v Kranjski Gori obetajo gradnjo gondole na vrh Vitranca in druge investicije. Staremu vrhu se je z avstrijsko Heto uspelo dogovoriti za rešitev večletnega bremena finančnega lizinga. Medtem naj bi na Krvavcu po nekaterih namigovanjih novega lastnika dobili kmalu. Bodo novi lastniki slovenskih smučišč prinesli tudi denar, je bilo direktno vprašanje na že omenjeni novinarski konferenci, ki pa je ostalo brez odgovora. A če ne drug, bo nanj slej ko prej odgovoril čas.