Mlakarjevi: v ospredju Tone in Vera Mlakar (letos spomladi je preminula), za njima trije sinovi, ob Petru sta Simon in Andrej z družinama / Foto: arhiv Mandragora filma

Toliko življenj, en Tone Mlakar

V Kinu Sora so v sredo pred polno dvorano predvajali dokumentarni film Vsa življenja Toneta Mlakarja scenarista in režiserja Marka Cvejića.

Menda dvorana Kina Sora že dolgo ni bila tako polna kot v sredo. Za tiste, ki so prišli med zadnjimi, so odprli tudi balkon. Dokumentarni film o Tonetu Mlakarju arhitektu, scenografu in fotografu, zagotovo pa enem najbolj prepoznavnih Ločanov, pri 96 letih živi legendi, je vsekakor močan magnet za širšo publiko vseh generacij. »Imenitno. Mislil sem, da bo prišlo petnajst gledalcev, da jih ne bo za eno vrsto, pa je bila dvorana polna,« je dejal Tone Mlakar, seveda osrednji lik dokumentarca, presenečen tudi, da je, čeprav že desetletja ni bil v njem, kino res lepo ohranjen.

V približno uro dolgem filmu nam režiser Marko Cvejić, rojen v Zrenjaninu, že več let pa živi in deluje tudi v Sloveniji, Mlakarja predstavi ne le skozi nekatere najbolj pomembne in širšemu krogu gledalcev zanimive točke na njegovi življenjski poti, saj ob gledanju lahko začutimo tudi portretirančev osebni pogled na dvajseto stoletje. »Tone je star skoraj eno stoletje in ima močno osebno izkušnjo enega stoletja, v katerem je bil dokaj aktiven udeleženec. Želel sem predstaviti vse te stvari, ki njega na neki način tiščijo, ki se jih spomni in so bistvene za oblikovanje njegove osebnosti. To sicer ni bilo enostavno, saj smo posneli veliko materiala, ampak na koncu smo v zavedanju, da gre v filmu vendarle za jezik gibljivih slik, morali postaviti mejo,« razmišlja režiser, navdušen nad obiskom, s katerim Ločani niso pokazali le spoštovanja do teme same, ampak tudi do osebnosti, kot je Tone Mlakar.

Film se začne na arhitektovi mizi z risbami, fotografijo njegovega profesorja Jožeta Plečnika, v nadaljevanju pa s Tonetom potujemo po različnih lokacijah, ki so pustile pečat v njegovem življenju, od korenin v Poljanski dolini, Žireh, Gorenji vasi do izbruha druge svetovne vojne in izgona družine v Srbijo, njegove vrnitve na študij v Ljubljano, odhoda v partizane in delovanja v ilegalni tehniki Slovenija na Vipavskem. Pripoveduje o svojih srečah v življenju, ko ga po vrnitvi iz Srbije v Ljubljani za nekaj časa na dom sprejme kar njegov profesor Plečnik ali ko ga proti koncu vojne ranjenega in skrivajočega se v hlevu preseneti četnik in ga prepozna kot sina matere v Gorenji vasi, ki mu je pred vojno, ko je bil ta v uniformi jugoslovanske vojske, dala kruh, ko je bil lačen. Zato so ga pustili pri življenju. Mlakar pripoveduje o svojem stricu Vinku Oblaku, enemu izmed članov OF v Žireh, ki ga je dala usmrtiti sama Partija, pa o bratu Binetu, heroju, na katerega so Nemci razpisali nagrado in je zaradi izdaje padel v Poljanski dolini. Izvemo, kako so postavljali filmsko vas za prvega Kekca pa o njegovem sodelovanju pri filmu …

»Veliko tega se je še zgodilo v življenju mojega očeta, kar bi se še dalo povedati,« o filmu razmišlja njegov sin, filozof Peter Mlakar. »Mislim pa, da je režiser v filmu dobro ujel Tonetovega duha, kar je moč čutiti skozi celotno pripoved.«

Film so pripravljali eno leto, prav toliko časa pa so potekala tudi snemanja na različnih lokacijah, tudi v Gozdu - Martuljku, na Nanosu, v tehniki Slovenija … »Snemanje ni bilo naporno – to je bil zame šport pa tudi dolžnost in veselje,« pove Tone, Marko pa doda, da je bilo sodelovanje z njim izjemno, saj je bil kot osrednji lik vseskozi luciden, s potrpežljivostjo pri pri snemanju pa je dokazal tudi svojo filmsko izkušenost. Na koncu se Tonetu pridruži žena Vera, ki je žal preminula letos spomladi, zadnja scena pa je skupinska slika družine Mlakar. »Film sem želel končati v elegičnem tonu, ki daje pomemben pečat celotnemu filmu, ob katerem sem pri Tonetu spoznal močno občutje družine. Uspelo nam je zbrati skupaj celo družino, čemur so se že sami Mlakarjevi čudili,« pove Marko Cvejić.

Film je vsekakor pomemben dokument časa, ki ga je živel in kreiral tudi znani Ločan Tone Mlakar. Zato bi moral biti v Škofji Loki na voljo vedno in vsakič, ko bi si ga želeli ogledati.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Radovljica / torek, 20. november 2018 / 11:58

Slovesnost ob obletnici Teritorialne obrambe

Prav danes mineva petdeset let od ustanovitve Teritorialne obrambe Slovenije. Osrednjo slovesnost, ki se je je udeležil tudi minister za notranje zadeve Boštjan Poklukar, so v petek pripravili v Radov...

Objavljeno na isti dan


Kranj / torek, 22. oktober 2013 / 07:00

Sto let butične šole iz Mavčič

Pred podružnično osnovno šolo v Mavčičah so minuli petek slovesno in razigrano proslavili okrogli jubilej butične ustanove, ki že sto let za delo in življenje vzgaja mlade iz okolice.

Nasveti / torek, 22. oktober 2013 / 07:00

Tanja odgovarja

Dolgo že čakam na vaš odgovor, pa ne vem, ali sem ga zgrešila ali pa se je pismo izgubilo. Na tleh sem, saj ne vem, kako bo s hčerami. Prva je že tri leta doma, piše prošnje, a dela ne dob...

Nasveti / torek, 22. oktober 2013 / 07:00

Povej, kaj sanjaš ...

»Danes sem sanjala o tem, da sem se znašla v knjižnici. Tam sem srečala svojega bivšega profesorja, ki je bil zelo vesel, da me vidi, čeprav si nikoli nisva bila ravno najbolj blizu. Sicer...

Razvedrilo / torek, 22. oktober 2013 / 07:00

Čefurji podirajo rekorde

Fužinski režiser in pisatelj Goran Vojnović je nedavno gostoval na prireditvi v Kranju, v teh dneh pa je v ljubljanskem Koloseju na slavnostni podelitvi prejel prvo zlato rolo za filmsko uspešnico Čef...

Rekreacija / torek, 22. oktober 2013 / 07:00

Tekli bodo s čarovnicami

Trboje – Trbojska rekreativna tekaška ekipa bo na noč čarovnic (31. oktobra) organizirala športno-rekreativno prireditev Trbojska t'ma. Po besedah vodje prireditve Klemna Boštarja je namenjena navd...