Nujno zgodaj prepoznati nasilje

Besedilo: Mateja Rant
Kategorija: Škofja Loka / ponedeljek, 20. november 2017 / 16:05

Po dveh primerih medvrstniškega nasilja, ki sta se v letošnjem šolskem letu zgodila v prostorih Osnovne šole (OŠ) Cvetka Golarja Škofja Loka in zunaj nje, se nekateri starši tamkajšnjih učencev sprašujejo, ali se je vodstvo šole ustrezno odzvalo.

Škofja Loka – Eden od učencev OŠ Cvetka Golarja je v letošnjem šolskem letu dvakrat telesno poškodoval vrstnika. Po prvem napadu na učenca policije niso obveščali, je pojasnila ravnateljica Karla Krajnik, ampak so ukrepali v skladu z njihovimi pravili šolskega reda. Ko je mesec kasneje isti učenec po koncu pouka na avtobusni postaji pred šolo spet poškodoval vrstnika, pa so z dogodkom seznanili policijo ter obvestili pristojni center za socialno delo in zahtevali prednostno obravnavo. A po mnenju nekaterih staršev vodstvo šole že takoj ob prvem pojavu nasilja v šoli ni ustrezno ukrepalo.

O medvrstniškem nasilju na omenjeni šoli so govorili že na prvi redni seji sveta staršev konec septembra, je pojasnila predsednica sveta staršev Hiacinta Klemenčič. Že takrat so izpostavili fizični napad na učenca med odmorom v šolskem prostoru, pri katerem je prišlo do telesnih poškodb. »Čeprav je šlo za najtežjo kršitev v skladu s pravili šolskega reda in z zakonom o osnovni šoli, vodstvo šole o tem ni obvestilo pristojnih institucij,« je opozorila Hiacinta Klemenčič in dodala, da so po drugem primeru napada na učenca, ki ga je zagrešil isti učenec, sklicali izredno sejo sveta staršev, saj je več staršev menilo, da je bil odziv vodstva šole in šolske svetovalne službe v prvem primeru neustrezen. »Namen sklica izredne seje je bil reševanje problematike nasilja na šoli in sistemska zaščita učencev pred nasilnimi vrstniki. Menimo, da v konkretnem primeru učenec, ki je zakrivil dva dogodka fizičnega nasilja, katerih posledice so bile telesne poškodbe žrtev, potrebuje pomoč ustreznih institucij,« je razložila Hiacinta Klemenčič. Ob tem je opozorila, da problemov ni smiselno pometati pod preprogo, saj se bo na tej preprogi prej ali slej kdo spotaknil. Tega pa si ne želijo, je pribila.

Ravnateljica Karla Krajnik je zatrdila, da se v šoli odzovejo na vsako obliko nasilja in tako naj bi bilo tudi v omenjenih primerih. »Prvič smo uporabili ukrepe, predvidene s pravili šolskega reda. Ko se je fizični napad kljub našim ukrepom ponovil, smo obvestili ustrezne institucije.« A tudi magistrica zakonske in družinske terapije Nataše Leskovec izraža dvom, ali je šola zadovoljiva ukrepala. Sprašuje se, ali so učitelji dovolj poučeni o tem, kaj je pravzaprav nasilje. Delavnice o nasilju, ki jih izvaja šola, zato po njenem ne bi smele biti namenjene zgolj učencem, temveč tudi učiteljem, ker ne zaznavajo in ne prepoznavajo nasilja v njihovi začetni fazi. »Tudi po drugih šolah se kaže vse večja poklicna izgorelost učiteljev, vedno večji so občutki nesposobnosti ob reševanju konfliktov, motivacija za delo in raven strokovne identitete upada, nasilje in nedoslednost v šoli pa se razraščata,« opozarja Nataša Leskovec in dodaja, da je posledica tega nestrokoven odziv učiteljev, otrok in staršev ob konfliktih ter manj kakovostno izvajanje pedagoškega in vzgojnega procesa.

Ravnateljica se strinja, da je tudi izobraževanje učiteljev vsekakor potrebno in so ga izvajali že v preteklosti. »V letošnjem šolskem letu smo dodatno izvedli izobraževanje za vse učitelje v zvezi z zaznavanjem in preprečevanjem nasilja, izvedla ga je zunanja sodelavka Ingrid Klemenčič,« je pojasnila in dodala, da so in še bodo tej temi veliko pozornosti namenili tudi na pedagoških konferencah.