Slovenska knjiga na Dunaju

Besedilo: Jože Košnjek
Kategorija: Slovenija / sobota, 18. november 2017 / 10:44

Znova pišem o slovenski knjigi in slovenski besedi na Koroškem oziroma v Avstriji. To je samo potrditev trdoživosti in ustvarjalnosti slovenskih literarnih ustvarjalcev na Koroškem in tudi bogate ter raznolike založniške dejavnosti. To sredo je tudi Slovenska prosvetna zveza iz Celovca predstavila svoj knjižni dar za leto 2018, ki obsega Koroški koledar in še tri knjige ter zgoščenko mešanega pevskega zbora Bilka iz Bilčovsa. Kdor bo za 48 evrov kupil celoten dar, bo nagrajen z DVD, na katerem je otroška opera Jošt in Jaka, in z Dalmatinovo Biblijo iz leta 1584, prevedeno iz tedanje slovenščine v sedanjo. Vse koroške knjižne novosti bodo predstavljene na ljubljanskem knjižnem sejmu, ki se bo začel prihodnji teden.

Slovenska knjiga in beseda sta se predstavili tudi na nedavno končanem dunajskem knjižnem sejmu Buch Wien. Pet predstavitev je bilo na različnih lokacijah po Dunaju, deset pa na odrih samega sejma. Udeležilo se jih je nad tisoč poslušalcev. Med bolje obiskanimi je bil literarni večer v Klubu slovenskih študentk in študentov na Dunaju v čast 80–letnice enega od najbolj znanih in branih slovenskih pisateljev na Koroškem Florijana Lipuša. Lipuš, ta edinstveni in skromni literat, ki se v javnosti ne pojavlja posebej rad in pogosto, je bil rojen leta 1937 v Lobniku pri Železni Kapli. Vojna je hudo prizadela njegovo otroštvo. Mama je bila kot zavedna Slovenka izseljena v nemško taborišče, oče pa je bil mobiliziran v nemško vojsko. Florjan je začel s študijem bogoslovja, vendar ga je opustil. Preživljal se je kot poštni in zavarovalniški uslužbenec, vzporedno pa je študiral in končal Pedagoško akademijo. Do upokojitve je bil učitelj. Na literarnem večeru na Dunaju se je avtor skupaj z občinstvom sprehodil po svojem literarnem življenju, v katerem so najbolj znana dela Zmote dijaka Tjaža, Mrtvo oznanilo, Jalov pelin, Odstranitev moje vasi, Prošnji dan, Boštjanov let in Srčne pege. Lipuš piše samo v slovenščini in njegova dela dolgo niso bila prevedena v nemščino. Prva šele v osemdesetih letih, kar sta storila Peter Handke in Helga Mračnikar. V nemščino je tudi že preveden njegov zadnji, leta 2015 napisan roman Mirne duše. Lipušev literarni svet je v hribih in dolinah njegovega rodnega kraja in tragični čas, ki je zaznamoval njega in njegovo družino.