Oživeli so spomini iz šolskih klopi

Besedilo: Danica Zavrl Žlebir
Kategorija: Razvedrilo / sreda, 15. november 2017 / 15:04

Mlada leta ubežijo, spomini pa ostanejo. Mnogi so oživeli ob srečanju generacije letnikov 1957 in 1958, ki smo pred petinštiridesetimi leti končali Osnovno šolo Davorina Jenka v Cerkljah.

Pod Jenkovo lipo v Dvorjah nas je prišlo 39, od tega 33 letnikov 1957 (12 moških in 21 žensk) in šesterica sošolcev letnika 1958, dva moška in štiri ženske, je naštel eden od organizatorjev Viktor Erzar, ki je sicer s tehnično natančnostjo postregel še z nekaj statističnimi podatki. Na srečanje nas je bilo povabljenih 85 (36 moških in 49 žensk). Osmi a in b razred nas je pred 45 leti končalo 42, in sicer po dva razreda s po 14 dekleti in sedmimi fanti. Osmi a je iz šole v življenje pospremila razredničarka Francka Sušin, b pa Nika Tavželj. A dovolj številk, zapišimo le še to, da smo se prvič srečali ob petnajsti obletnici valete, ko smo imeli trideset let, nato pa na vsakih deset let. To je bilo torej naše četrto srečanje. Prihodnja bodo pogostejša, na vsakih pet let, smo se dogovorili. Čez pet let bomo namreč slavili okroglo obletnico valete, ki je seveda ne gre izpustiti.

Ponovno snidenje po desetih letih je bilo prijetno, ponovno smo prepoznavali znane obraze in se živahno pomenkovali, dokler nas ni z avtoriteto učiteljice nižjih razredov umirila sošolka Mimi Kern, ki nas je razporedila za fotografiranje in nas posadila za mizo, kjer je znova zažuborel pogovor. Da smo se do zadnjega ubogljivo odzvali, gre pripisati dejstvu, da je naša generacija še spoštovala avtoriteto učiteljev. V preteklosti smo jih tudi povabili na srečanja, tokrat pa ni bilo med nami nobenega, ki so nas učili pred mnogimi desetletji, smo se jih pa spomnili in si izmenjali anekdote iz tistih časov.

Ko smo končali osmi razred, smo se razkropili: nekateri so se takoj zaposlili, večina pa nas je odšla na srednje, nekateri pozneje tudi na višje šole, poiskali svojo prihodnost v različnih poklicih in mnogi med nami so tudi že dosegli svoj upokojenski stan. Le kaka tretjina rok se je dvignila ob vprašanju, kdo si še služi plačo in leta za prihodnjo upokojitev. In približno toliko se jih je dvignilo tudi ob vprašanju, kdo od nas še ni napolnil okroglih ...

Srečanje vsako leto pripravi stalni organizacijski odbor, poleg Viktorja in Mimi so v njem še Darinka Štupar, Martin Kropivnik in Marta Jenko. S pripravo srečanja ni malo dela, odbor se je sestal štirikrat, preden je bilo vse nared za veselo obletnico. Za vsako srečanje pripravijo tudi spominek, letos je bilo to leseno srce z napisom Vedno boljši 1957–2017. In strinjamo se, da je to čista resnica.