Knjiga folklornih pripovedi Pod gorami

Izjemno delo, ki je po obrokih nastajalo skoraj trideset let, je zaključeno. Knjiga Pod gorami je spomenik ljudskega slovstva z bogatim pričevanjem folklornih in spominskih pripovedi krajev pod Dobrčo, Kriško goro, Storžičem in Krvavcem za prihodnje rodove.

Kranj – Predstavitev knjige, ki je bila ob koncu oktobra v Vojnomirovi dvorani Ullrichove hiše v Kranju, je prerasla v literarni večer povedk in pričevanj folklornih in spominskih pripovedi in anekdot. »Že dolgo nismo imeli tako veselega, domačega, ljudsko obarvanega večera,« je na koncu dogodka dejala direktorica Gorenjskega muzeja Marjana Žibert. S ploskanjem so to potrdili udeleženci v polni dvorani, kar je za soustvarjalce poseben občutek in pohvala za vsa vložena prizadevanja, ki so bila potrebna, da je 49. knjiga v zbirki Glasovi pod urednikovanjem ddr. Marije Stanonik poleti izšla v Založbi Znanstveno raziskovalnega centra SAZU. Knjigo sta predstavila urednik in ilustrator Miha Mohor ter avtor spremne besede in soavtor pripovedi dr. Drago Papler. Na predstavitvi folklornih in spominskih pripovedi v novoizdani knjigi Pod gorami so zgodbe iz krajev pod Dobrčo, Kriško goro, Storžičem in Krvavcem pripovedovali avtorji dr. Drago Papler, Jožica Koder, dr. Bojan Knific, Francka Planinc, Petra Lombar Premru, Anica Arh, Damijan Janežič in Miha Mohor.

Zahtevno strokovno delo

»Štiri leta in pol je od tega, kar mi je gospa prof. dr. Marija Stanonik dala mapo in me nagovorila, naj priskočim na pomoč pri urejanju knjige iz zbirke Glasovi. Nisem se kaj dosti upiral, pregledal sem zapise in pričevanja iz vasi severno od Kranja, ki se razprostirajo kot neka pahljača od Naklega preko Tržiča, Preddvora proti Cerkljam do Komende. Toda prvo branje je pokazalo, da so zvrstno in tematsko besedila premalo razvejana pa tudi ozemlje ni bilo enakovredno pokrito z njimi. Zato sem bil v dvomu, če bi se dalo urediti zanimivo knjigo. Toda po prizadevanju sodelavcev, predvsem mentorice in seveda drugih, so se v projekt vključevali vedno novi zapisovalci. In zbirka se je postopoma širila in vsebinsko bogatila in končno lepo zaokrožila. Treba je bilo opraviti jezikovno redakcijo. Besedila, ki so bila napisana v knjižnem jeziku, so doživela le potrebno lekturo, z narečnimi pa je bilo več dela. Že pripovedovalci niso dosledno govorili v narečju in jih je pogosto zanašalo v pogovorni jezik, še posebno ko so se spominjali šole, službe ali kakšne uradne situacije, ob tem pa so zapisovalci iste glasove nemalokrat zaznamovali z različnimi črkami. To je besedila napravilo težje berljiva in slabo razumljiva. Premišljeno sem prečesal vso zbirko in jo postopoma jezikovno uskladil in pazil, da nisem preveč posegal v zapise. Vse zapisovalce sem povabil, da so pogledali spremembe. Zanimivo je, da so besedila, kakršna so danes v knjigi, značilna za to območje. Dr. Drago Papler, ki je napisal uvod in umešča ta besedila v geografski in zgodovinski ter kulturni prostor severno od Kranja do gora, je lepo pokazal, da gre za neko območje, ki se je zelo zgodaj industrializiralo, še prej so bile tu manufakture in tu čez je vodila evropska pot, vozarji in vsi so vplivali na to, da pravzaprav pravljic in bajčnih povedk kaj dosti ni. Prevladujejo socialne pripovedi, tako da je knjiga značilna za ta prostor. Izkoristili smo še eno možnost in posegli v starejše zapise ter vključili v knjigo tudi besedila iz slovstvene folklore, ki so jih v šestdesetih letih prejšnjega stoletja objavili osnovnošolci iz Preddvora in Cerkelj v svojih glasilih pod mentorstvom Berte Golob in Jožeta Varla. V evropskem merilu je Slovenija pri šolskih glasilih vodilna; izoblikovale so se posebne metode dela z otroki pri pouku materinščine. Vključili smo besedila izpred petdeset let in ujeli govorico in zgodbe tistega časa,« je dejal urednik knjige Miha Mohor.

Knjiga vsebuje 526 pripovedi

Spremno besedo »Življenje pod gorami, za boštom in na Kranjskem polju«, ki daje pregled zgodovinskih, geoloških in gospodarskih vsebin pa tudi dopolnjevanje s pomembnimi osebnostmi z domoznanske in slovstvene folklore z obravnavanega območja, je prispeval dr. Drago Papler. Dejal je, da v zapisu Domoznansko folklorna sopotja opisuje zbiranje in pripravo zgodb iz različnih časovnih obdobij, ki so segala iz rodnih krajev pod tržiškimi gorami do krajev ob obrobju Udin boršta, v katerih je živel. Kartografijo krajev pod gorami, kjer se dogajajo zgodbe, je izrisal Simon Papler.

Urednik knjige Miha Mohor in strokovna urednica »zbirke Glasovi« Inštituta za slovensko narodopisje ZRC SAZU akademikinja ddr. Marija Stanonik sta izbrala folklorne pripovedi, ki so narečno značilne in anekdotične. Knjiga vsebuje 526 folklornih in spominskih pripovedi z Gorenjske pod Karavankami in Kamniškimi Alpami, zato je spontano dobila naslov Pod gorami. Obsega 412 strani. Zanjo se je trudilo 45 zapisovalcev in zapisovalk z območja sedmih gorenjskih občin Naklo, Tržič, Preddvor, Kranj, Šenčur, Cerklje, Komenda (Anica Arh, Milan Debeljak, Damijan Janežič, Irma Lipovec, Petra Lombar Premru, Jožica Koder, Stane Mihelič, Miha Mohor, Drago Papler, Francka Planinc, Janez Slapar, Irena Traven ...), 32 imen pa je dodanih iz objav v lokalnih in tematskih glasilih s šol Davorina Jenka v Cerkljah in Matije Valjavca v Preddvoru, ki so že pred pol stoletja v domoznanstvenih projektih zbirali tovrstno nesnovno dediščino. Zapisali so povedke in pričevanja 137 domačinov.

V knjigi največ socialnih povedk

Kranj in Tržič sta se že po prvi svetovni vojni uvrstila med najmočnejša industrijska središča v Sloveniji in kmečko prebivalstvo je našlo zaposlitev v tovarnah. Zato je najobsežnejši razdelek knjige tisti s socialnimi povedkami s kmečko, obrtniško in delavsko tematiko. Zgodovinske so povedke o srednjeveški kugi, gradovih, Napoleonovih vojakih, vojaških beguncih, pomembnih krajanih, vojnah, taboriščih ali ideološkem šikaniranju in gospodarskem napredku po drugi svetovni vojni. Razlagalne povedke se večinoma nanašajo na hišna imena, njim sorodne strašljive povedke pa na druge dogodke. Nemalokrat nostalgično zvenijo etnološke pripovedi s spomini na življenje in stvari, ki jih ni več. Knjigo končujejo anekdote o znamenitih krajanih in šaljive povedke. Zapis zgodb vključuje tudi kakšno narečno posebnost.

Izid knjige so omogočili: Občina Preddvor, Občina Tržič, Turistično društvo Naklo, Kulturno društvo Tabor Podbrezje in Zavarovalnica Triglav.