Ne zanašajmo se na druge

Besedilo: Vilma Stanovnik
Kategorija: Kronika / sreda, 8. november 2017 / 08:08

Pred dnevi sem se okoli šeste ure zvečer peljala proti domu. Naenkrat sem pred seboj zagledala kolesarja, ki je na prehodu za pešce zapeljal čez cesto. Ker sem imela na semaforju zeleno luč, sem sklepala, da je imel on rdečo in le zbranost ter nizka (predpisana) hitrost na regionalni cesti sta mi omogočili, da sem pravočasno ustavila. Pogledala sem za kolesarjem, ki je švignil mimo in se za najino bližnje srečanje ni niti zmenil. Oblečen je bil v temne hlače in temno vetrovko, na kolesu ni imel ne luči in ne kresničke.

Le nekaj sto metrov naprej je ženska stekla čez cesto. Tam ni bilo ne prehoda ne semaforja. Res na praznični dan promet ni bil tako gost kot običajno, toda ko sem začudena nad novo neprijetno situacijo pomislila na vpliv lune, sem si malce bolj ogledala starejšo peško, ki je bila oblečena v temno bundo in temne hlače. In je korajžno skočila čez cesto, čeprav je (najbrž) videla, da se približuje avto.

Dve bližnji srečanji s srečnim koncem sta me spomnili na pogovor, ki sem ga pred kratkim imela z direktorjem Javne agencije Republike Slovenije za varnost prometa Igorjem Velovom. Povedal je, da sta zlasti oktober in november meseca, ko se dan krajša, kolesarji in pešci pa so najbolj rizična skupina, saj pogosto ne pomislijo, da so na cesti slabo vidni. Tako jih je vsaj polovica tudi povzročiteljev nesreč, v katerih so navadno prav oni poškodovanci. Čeprav pri agenciji redno opozarjajo, da je treba nositi vidna oblačila, da je treba imeti kresničko in da so pravila tudi za pešce in kolesarje, se ti pogosto zanašajo, da so dovolj spretni, da se nesreči lahko izognejo. A ne vedno. Včasih tudi kdo od voznikov v temi ne opazi neosvetljenega kolesarja ali pešca, včasih se komu mudi in za volanom ni zadosti pozoren. Zato sem se spomnila še enega pomembnega nasveta. Namreč, da se ne smemo zanašati, da bodo na nas pazili drugi, ampak moramo za svojo varnost kar največ narediti sami.

Pred nami sta dva prometno nevarna meseca. Te dni se začenjajo martinovanja, kmalu bo tukaj veseli december. In če imamo na sporedu praznovanje, je treba to predvideti vnaprej. Za svoja dejanja smo odgovorni sami in na cesto smemo le, če smo trezni. Trezni pešci, kolesarji in vozniki motornih vozil. Zavedati se moramo, da s svojim nepremišljenim vedenjem ne ogrožamo le sebe, pač pa tudi druge, ki bližnja srečanja lahko doživljajo kot nočno moro. Tisti, ki seveda preživijo. In vsi nimajo takšne sreče, kot smo jo tisti dan imeli kolesar, peška in tudi jaz.