
Sedmina prihodkov za varčevanje
Gospodinjstva v Sloveniji so lani v povprečju sedmino prihodkov namenila za varčevanje. Večinoma varčujejo v depozitih in v gotovini.
Na Zvezi potrošnikov Slovenije so oktobra, v mesecu varčevanja, opozorili na nekatere slabe prakse na finančnem trgu, ki potrošnike ovirajo pri varčevanju: na nove stroške, ki jih borznoposredniške družbe zaračunavajo lastnikom delnic, na nov val podražitev bančnih storitev in na velika tveganja pri varčevanju v kriptovalutah.
Kranj – Predstavniki številnih držav so se 1924. leta zbrali v Milanu na prvem mednarodnem kongresu hranilnic in zadnji dan kongresa, to je 31. oktober, določili za mednarodni dan varčevanja, s katerim naj bi spodbudili prebivalstvo k varčevanju v bankah in hranilnicah. Dan varčevanja se je ohranil do danes, v Sloveniji ga obeležujejo na različne načine, tudi z objavami podatkov in razmišljanjih o možnostih varčevanja, varčevalnih navadah, oblikah varčevanja ...
Tako v državnem statističnem uradu ugotavljajo, da je v Sloveniji stopnja varčevanja gospodinjstev ena najvišjih v Evropi. Lani so gospodinjstva v Sloveniji privarčevala 12,8 odstotka ali skoraj sedmino razpoložljivega prihodka, po zadnjih podatkih Eurostata se je Slovenija s takšno stopnjo varčevanja uvrstila na peto mesto med 28 državami Evropske unije. Najvišjo stopnjo, 18,4-odstotno, je imela Švedska, višjo od Slovenije še Francija, Nizozemska in Norveška, zelo nizko pa Portugalska (4,3-odstotno). Po podatkih finančnih računov Banke Slovenije se razmerje med finančnimi obveznostmi in finančnimi sredstvi gospodinjstev postopno izboljšuje vse od leta 2012, v obdobju 2012–2016 so sredstva naraščala hitreje kot obveznosti. Gospodinjstva v Sloveniji so imela lani skoraj polovico vseh prihrankov v vlogah in v gotovini, nekaj več kot četrtino v delnicah in v drugem lastniškem kapitalu, preostalo pa v obliki zavarovanj in pokojninskih shem in še v nekaterih drugih oblikah varčevanja. Večina se kljub nizkim obrestnim meram za depozite še vedno odloča za klasične oblike varčevanja v obliki vlog in gotovine, za druge, nekoliko bolj tvegane oblike, kot so delnice ali varčevanje v investicijskih skladih in pokojninskih shemah, pa se odločajo bolj redko.
V Zvezi potrošnikov Slovenije ugotavljajo, da vse več ljudi zaradi nizkih prihodkov ne more varčevati, veliko pa jih zmore varčevati manj, kot bi bilo treba. Posledica tega je visoka finančna ranljivost prebivalstva, po zadnjih podatkih statističnega urada bi si nepričakovane izdatke v višini šeststo evrov lahko privoščilo le 55 odstotkov gospodinjstev. Med tistimi, ki jim prihodki omogočajo varčevanje, številni ne varčujejo redno ali odlašajo z varčevanjem, ker ne vedo, katera oblika varčevanja bi bila zanje najprimernejša in ker ne zaupajo ponudnikom. Na splošno velja, da so za izpolnitev kratkoročnih ciljev, ki jih potrošniki želijo izpolniti v manj kot petih letih, bolj primerna bančna varčevanja, pri bolj dolgoročnih ciljih pa lahko vsaj del prihrankov investirajo v bolj tvegane naložbe. Mlajši si praviloma lahko privoščijo malo več tveganja, za starejše je priporočljiva večja previdnost.