Pomoč prizadetim v poplavah

Besedilo: Mateja Rant
Kategorija: GG Plus / petek, 23. maj 2014 / 12:59

Prvi konvoj z materialno humanitarno pomočjo za prizadete v poplavah v Bosni in Hercegovini, ki so jo zbirali v slovenskih humanitarnih organizacijah, je iz državnega logističnega centra za zaščito in reševanje odpeljal že v začetku tedna.

Devetnajst tovornjakov z materialno pomočjo

Ob katastrofalnih poplavah v Bosni in Hercegovini (BiH) ter Srbiji se je znova izkazalo, da Slovenci tudi v teh težkih časih premoremo čut za sočloveka in smo pri­pravljeni nuditi pomoč tistim, ki jo potrebujejo. Iz državnega logističnega centra za zaščito in reševanje v Rojah pri Ljubljani je v torek na poplavljena območja odpeljal konvoj 13 tovornjakov Slovenske vojske z materialno humanitarno pomočjo za prizadete v poplavah, ki so jo zbrali v organizacijah Rdečega križa Slovenije in Slovenske Karitas. V vojašnici v Cerkljah ob Krki se jim je priključilo še šest civilnih tovornjakov Rdečega križa Slovenije. V konvoju je bila predvsem pitna voda, in sicer 72 palet, ter druga osnovna živila, osnov­ni higienski pripomočki in odeje. Predsednik Rdečega križa Slovenije Franc Košir je ob odhodu konvoja dejal, da se pomoč še naprej zbira in da bo treba organizirati še več prevozov. Na poplavljenih območjih potrebujejo predvsem spalne vreče, zložljive postelje, posteljnino, ležalne podloge, dežna oblačila, gumijaste škornje, plenice, ustekleničeno vodo, konzervirano hrano, higienske pripomočke, svetilke in odeje. Tako so pri Rdečem križu že v sredo pripravili štiri nove tovornjake s hrano, ustekleničeno vodo in higienskimi pripomočki, ki so jih donirala slovenska podjetja, prav tako je v sredo v Bosno in Hercegovino odpeljal prvi tovornjak z zdravili. Na poplavljenem območju v Srbiji ter BiH je ta čas 46 pripadnikov slovenske civilne zaščite in 11 pripadnikov Slovenske vojske, članov posadk dveh helikopterjev, enega v BiH in drugega v Srbiji.

Zagotovili sredstva za subvencije avtobusnih prevozov

Potem ko je dijakom in študentom grozilo, da bodo ostali brez subvencij za avtobusne prevoze, je vlada že na torkovi seji s prerazporeditvijo sredstev zagotovila skoraj osem milijonov evrov za subvencije študentskih in dijaških prevozov za maj in junij, na sredini dopisni seji pa je prerazporedila sredstva splošne proračunske rezervacije na postavko gospodarske javne službe v višini 650 tisoč evrov. Poleg tega je prenesla pravice porabe iz več proračunskih postavk infrastrukturnega ministrstva na prej omenjeno postavko v skupni višini 3,3 milijona evrov. S prerazporeditvami, so poudarili, so zagotovili zadosten obseg pravic porabe za sklenitev aneksov za opravljanje obvezne gospodarske javne službe linijskih avtobusnih prevozov za meseca maj in junij. Robert Sever z Gospodarske zbornice Slovenije je ob tem dejal, da to ni dovolj in da vozovnice še ne bodo naprodaj. Od­zvali so se tudi v Študentski organizaciji Slovenije (ŠOS). Menijo, da so tovrstne delne odločitve vlade zgolj pesek v oči in slepilni manever, da bi umirili situacijo. »Ponovno poudarjamo, da se z delnimi rešitvami ne strinjamo in da zahtevamo, da vlada najde rešitev za celotno leto in da se pogodbe podpišejo do konca koledarskega leta,« vztrajajo v ŠOS in dodajajo, da bodo drugače začeli organizirati aktivnosti za pripravo množičnih protestov.

Javni zavodi presežkov ne bodo vračali v proračun

Državni zbor je v sredo sprejel novelo zakona o izvrševanju proračuna, s katero vlada po razveljavitvi zakona o davku na nepremičnine poskuša zagotoviti dodatne vire in prihranke za proračun. Vendar pa so iz besedila med drugim črtali možnost vračila presežnih sredstev posrednih proračunskih uporabnikov v državni oziroma občinske proračune, kar je v preteklih dneh razburilo vodstva nekaterih javnih zavodov. Poslancev ni prepričala niti državna sekretarka na ministrstvu za finance Mateja Vraničar, ki je pojasnila, da tega denarja ne bi jemali kar počez, pač pa bi preverili vsak primer posebej. Po njenih besedah naj bi šlo za 1600 posrednih proračunskih porabnikov, ki so v preteklih letih nakopičili za skupaj 270 milijonov evrov prihrankov.