Nov madež v športu
V naslednjih mesecih bodo na vrsto prišli vsi ljubitelji zimskih športov. Teden pred začetkom sezone, ki so jo pretekli konec tedna odprli alpski smučarji, pa je bil vse prej kot vesel. Najprej novici o poškodbi smučarjev Ilke Štuhec in Roka Perka, nato pa še o pozitivnem dopinškem testu biatlonke Teje Gregorin. Grešila naj bi na olimpijskih igrah pred sedmimi leti v Vancouvru. V trenutku je padel madež dvoma na njeno ime, ki si ga je s športnimi uspehi in kot oseba zgradila v letih svoje dolge kariere.
Gregorinova je s 37 leti med starejšimi v biatlonski karavani. Poznam jo kot nasmejano, vedno pripravljeno za pogovor, po zdravniško bi napisali brez pripomb. Ta ocena bo ostala, ne glede na dokončno odločitev Mednarodnega olimpijskega komiteja, ki bo še sledila. Druga plat pa je ugotovitev, da je bila najboljša slovenska biatlonka vseh časov na olimpijskih igrah leta 2010 v Vancouvru pozitivna. Naknadna testiranja so v vzorcu B odkrila vsebnost prepovedane substance – metabolit rastnega hormona. To ni substanca, ki bi jo lahko nevede zaužila s kakšnim prehranskim dopolnilom. Po razkritju novice je Gregorinova stopila pred medije in se tudi opravičila vsem, ki jih je s tem dejanjem kakorkoli prizadela. Jemanja prepovedanih poživil ni zanikala. Na vprašanja ni odgovarjala, saj je postopek še v teku. Do nadaljnjega je suspendirana, tako s strani mednarodne kot naše zveze. Nobenemu športniku, ki pade na dopinškem testu, ni lahko, obsojanj je polno. Šport, predvsem vzdržljivostni, je vse bolj krut. Napori so veliki. Ob takšnih novicah pa se med ljudmi na splošno zamaje zaupanje v čistost športa. Doping že dolgo ni več tabu tema, niti med rekreativci ne. Športnike v to vodi želja po vrhunskih dosežkih, saj je žal tako, da štejejo le zmage, stopničke. Te prinašajo tudi pojavljanje v medijih, denar, možnost osebnih sponzorjev. Ob zavestni odločitvi o uporabi prepovedanih substanc športnik najprej prevara sebe, škoduje svojemu zdravju, prevara pa tudi vse, ki zanj navijajo, jih množično sprejmejo po uspehih, jim ploskajo, preživijo ure pred televizijskimi zasloni ali z njimi celo potujejo po prizoriščih. Prevara seveda tudi svoje tekmece, ki se za rezultate trudijo na dovoljen način.
Športniki so po priljubljenosti med ljudmi v privilegiranem položaju, če jih primerjamo z uspehi na kakšnih drugih področjih, ki jih je prav tako veliko. V spominu mi je ostala misel kolega ob enem izmed športnih uspehov iz pretekle zime, ki je polnil naslovnice. Dejal je, da je tudi na njegovem področju, v kulturi, neko dekle osvojilo pomembno mednarodno zmago, pa zanjo nihče niti ne ve, kaj šele, da bi ji priredili javni sprejem. Do uspeha pa je prišla z veliko ur vaje, brez dopinga. Lahko bi se vsaj malo zamislili!