Kmetice izbrale kmetico leta

Besedilo: Cveto Zaplotnik
Kategorija: Gospodarstvo / ponedeljek, 30. oktober 2017 / 20:57

V Zvezi kmetic Slovenije so ob svetovnem dnevu kmetic za kmetico leta izbrali Karolino Črešnar iz okolice Zreč, med osmimi kandidatkami pa so bile tudi tri s širšega gorenjskega območja – Marija Hribernik s Planice nad Kranjem, Marjeta Kokelj s Podjelovega Brda in Mihaela Hribovšek iz Črnega Vrha v Tuhinju.

Kranj – Združeni narodi so leta 2007 zaradi prispevka kmetic k ohranjanju podeželja razglasili 15. oktober za svetovni dan kmetic. Pri Zvezi kmetic Slovenije v počastitev tega dne vsako leto izberejo in razglasijo kmetico leta. Letos se je za laskavi naziv potegovalo osem kmetic, razglasitev pa je bila prejšnji četrtek v Zagorju, kjer so se kmeticam na slovesnem dogodku pridružili tudi številni gostje, med njimi minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Dejan Židan in predsednik kmetijsko gozdarske zbornice Cvetko Zupančič. Kmetica leta je postala Karolina Črešnar iz Boharine pri Zrečah. Karolina se je kot mestno dekle primožila na gorsko kmetijo, na kateri obdelujejo 21 hektarjev zemljišč, redijo dvajset ovc in v kamnolomu lomijo pohorski škriljavec. V okviru dopolnilne dejavnosti peče Karolina kruh na tradicionalni način in usposablja za peko tudi druge. Je mati treh otrok, v veliko veselje pa ji je tudi vnukinja.

Med osmimi kandidatkami v izboru za kmetico leta so bile tudi tri s širšega gorenjskega območja – Marija Hribernik s Planince nad Kranjem, Marjeta Kokelj s Podjelovega Brda in Mihaela Hribovšek iz Črnega Vrha v Tuhinju.

Marijo Hribernik so za priznanje predlagali v Društvu kmečkih žena Kranj, kjer je že več kot trideset let aktivna članica. Kot so zapisali v društvu, je Marija odraščala na kmetiji na Planici, od koder se je po končanem šolanju poročila na sosednjo kmetijo Pr' Brčniku. Kmetija obsega 30 hektarjev zemljišč, veliko je strmih terenov, glavni dejavnosti sta živinoreja in gozdarstvo. Redijo 14 goved pa tudi prašiče in kokoši nesnice. Večino mleka prodajo, del pa ga Marija predela v mlečne izdelke. Že petnajst let se na kmetiji ukvarjajo tudi z izletniškim turizmom, goste sprejemajo ob koncu tedna, ponudijo jim domačo hrano – mladi sir in skuto, kruh iz krušne peči, krofe in ocvirkovco, za katero je Marija na razstavi Dobrote slovenskih kmetij prejela dve zlati priznanji. V društvu skrbi za obveščanje članic v vasi, redno se udeležuje društvenih predavanj in strokovnih ekskurzij, zelo rada hodi v gore.

Marjeta Kokelj je odraščala na veliki kmetiji na Cerkljanskem Vrhu, od koder se je poročila na kmetijo k Burji na Podjelovo Brdo. Kmetija obsega 24 hektarjev zemljišč, glavna dejavnost je živinoreja. Redijo 25 glav živine, ki se poleti pase pod Ermanovcem. Na leto oddajo 45 tisoč litrov mleka. Sodobna kmetijska mehanizacija jim omogoča lažje in varnejše obdelovanje zemljišč tudi na 950 metrih nadmorske višine. Marjeta je mati dveh sinov, ob delu na kmetiji in v gospodinjstvu pa najde čas tudi za razvedrilo. Igra v skečih, skupaj z možem Branetom plešeta pri folklorni skupini Sovodenj, poje v cerkvenem zboru v Novi Oselici in v ženskem pevskem zboru Blegoške sinice, ki jo je tudi predlagal za priznanje. Rada nabira zelišča za čaje in borovnice.

Mihaela Hribovšek se je rodila na kmetiji v vasi Kostanj v Tuhinjski dolini, po poroki se je preselila k možu na enajst hektarjev veliko gorsko kmetijo v Črnem Vrhu. V zakonu sta se jima rodila dva sinova, vseskozi sta oba ob delu na kmetiji hodila še v službo. Zgradila sta novo hišo in hlev ter posodobila kmetijsko mehanizacijo. Pred desetimi leti je Mihaela postala vdova, kmetijo, na kateri redijo krave dojilje in prašiče za domače potrebe, sta prevzela starejši sin in snaha. Mihaela je članica Društva podeželskih žena Tuhinjske doline, ki jo je tudi predlagalo za kmetico leta. Po mami je podedovala ljubljansko narodno nošo, ki jo za prireditve tudi rada obleče. V največje veselje ji je vnuk Lovro.