Občinstvo premierne projekcije v Mestnem kinu v Domžalah je prisluhnilo ter tudi sodelovalo v pogovoru med Janom Cvitkovičem in Juretom Matičičem. Foto: arhiv organizatorja (Simona Urankar)

Družinica na velikem platnu

V naših kinematografih je na ogled socialna drama Družinica, novo delo režiserja Jana Cvitkoviča, ki je film predstavil na ponedeljkovi projekciji v Domžalah.

Filmi, v katerih je v različnih vlogah, kot režiser, scenarist ali igralec sodeloval karizmatični Jan Cvitkovič, vedno pritegnejo pogled širšega občinstva, saj gre za življenjske zgodbe našega vsakdana, prepletene s komičnimi in dramatičnimi elementi. Po filmih V leru (v režiji Janeza Burgerja), Kruh in mleko, Od groba do groba in Šiška Deluxe, ki so se vsak na svoj način že vpisali v filmske kritiške leksikone ter v spomin gledalcev, se sedaj Cvitkovič predstavlja s socialno dramo Družinica. Po filmski projekciji v Mestnem kinu Domžale je režiser o filmu spregovoril v pogovoru z Juretom Matičičem.

Sama zgodba filma se osredotoča na propad idiličnega razmerja med staršema, razlog pa je pomanjkanje spoštovanja, ki ga povzročita izguba dela in finančni propad. Posledično breme, ki ga starša ne zmoreta več nositi, vse bolj pada na ramena otrok. Gre torej za pri nas aktualno, perečo tematiko, film pa opozarja, kako tanka je črta med normalnim družinskim življenjem in revščino socialnega dna, v katerega so ne po svoji krivdi pahnjeni mnogi posamezniki ter družine. Kot je dejal Cvitkovič, je problematika revščine mnogokrat prikrita očem javnosti. Tovrstne zgodbe so potisnjene ob rob družbe, njih reševanje pa je namesto sistemskega spoprijema za to odgovornih državnih institucij prepuščeno dobrodelnim akcijam. V filmu, ki se zaključi z antologijskim prizorom, je Cvitkovič poudaril dramo z otroške perspektive – prav otroci kot žrtve namreč na neki način prevzamejo iniciativo, ki spodbudi in da energijo tudi staršem, da skušajo najti pot iz krize in ponovno vzpostavijo razmere za dostojno družinsko življenje.

V glavnih vlogah igrajo Primož Vrhovec, Irena Kovačević, Miha Košec in Ula Gulič. Igralka Irena Kovačević je na priznanem mednarodnem filmskem festivalu v Montrealu prejela nagrado za najboljšo žensko glavno vlogo, film pa je na letošnjem Festivalu slovenskega filma prejel tudi štiri vesne, prejeli so jih Marko Brdar za najboljšo fotografijo, Damir Avdić za izvirno glasbo, Emil Cerar in Polonca Valentinčič za kostumografijo in Boštjan Kačičnik za zvok.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Nasveti / ponedeljek, 2. julij 2012 / 07:00

Boroveljski rog

Grlovec/Ferlacher Hom (1840) - Čudovit razglednik na avstrijskem Koroškem, v bližini Borovelj. Menda mu pravijo tudi hišna gora Borovelj. Samostojni razglednik na severni strani Košute.

Objavljeno na isti dan


Mularija / sreda, 14. oktober 2009 / 07:00

Izkupiček teka za dvigalo

S humanitarnim Čopkovim tekom so na OŠ Orehek zbrali 1.500 evrov za dvižno ploščad, ki jo želijo namestiti v starem delu šole.

Kultura / sreda, 14. oktober 2009 / 07:00

Med gorami in Mediteranom

Tri osrednje kranjske galerije od četrtka naprej gostijo več kot sto del 35 likovnikov iz Slovenije in tujine. Kakovosten izbor del na 8. bienalu risbe in slike Alpe-Jadran.

Gospodarstvo / sreda, 14. oktober 2009 / 07:00

GZS: izhoda iz krize še ni

Na GZS so prepričani, da nas v Sloveniji prave posledice gospodarske krize še čakajo. Gorenjsko gospodarstvo pa še naprej nazaduje tudi v slovenskem merilu.

Slovenija / sreda, 14. oktober 2009 / 07:00

Med najboljšimi tudi Grajsko kopališče

Ljubljana - V okviru radijske oddaje Dobro jutro, Slovenija so tudi letos izbirali najboljša slovenska kopališča. Mednja se je uvrstilo Grajsko kopališče na Bledu, ki je zmagalo...

Kranj / sreda, 14. oktober 2009 / 07:00

Krajevnih skupnosti je preveč

Kranjski svetniki niso podprli pobude krajanov Mlake za ustanovitev samostojne KS Mlaka, češ da jih je že preveč, na Mlaki pa poudarjajo, da s tem kršijo zakon.