Niko Kupper, Milka Kokot, predsednik Krščanske kulturne zveze Janko Krištof, predsednik Slovenske prosvetne zveze dr. Avguštin Brumnik in Ernest Dragaschnig pred postajo Slovenske pisateljske poti na Kostanjah

Pisateljska postaja na Kostanjah

Slovenska pisateljska pot z nad sto postajami v krajih in na hišah, kjer so se rodili ali so delovali slovenski pisatelji, ima svoj del tudi na Koroškem. Pred dvema letoma je Društvo slovenskih pisateljev na Koroškem v sodelovanju z Društvom pisateljev Slovenije z namestitvijo spominske plošče Valentinu Polanšku na pročelju ljudske šole na Obirskem, kjer je živel in deloval, začelo koroški del poti. V začetku oktobra pa jo je nadaljevalo na zahodnem delu dvojezičnega ozemlja v idilični vasi Kostanje/Koestenberg nad Vrbo pri Vrbskem jezeru. Kostanje oziroma bližnje vasi Drabosinje in Zgornja vas sta rojstna kraja dveh pomembnih slovenskih kulturnikov na Koroškem, ki sta delovala v različnih časovnih obdobjih.

Andrej Šuster - Drabosnjak (1768–1825) se je kot preprost kmečki fant naučil brati in pisati. Govoril je oba jezika: slovenskega in nemškega. Imel je izjemen talent za pisanje, za zbiranje starega ljudskega gradiva, za vsebine, ki so jih imeli takratni ljudje radi. Pisal je igre oziroma pasijone o Jezusovem trpljenju, ki so se ohranili do danes. Bil je »bukovnik«, kot so dejali nešolanemu literatu. Po njem so imenovali pred 25 leti odprt Etnološki muzej Kostanje – kraj spomina in učenja. Urejen je v župnijskem gospodarskem poslopju.

Drugi Andrej, pesnik in prevajalec Andrej Kokot (1936–2012), pa je opisovalec težkih časov za Slovence na Koroškem, ki jih je sam tudi doživljal. Njegova družina je bila izseljena v nemško taborišče. Po vojni se je preživljal z najrazličnejšimi deli, ob njih študiral in pisal ter postal opazen član slovenske pisateljske družbe doma in na tujem.

Pred Etnološkim muzejem Kostanje spominja na oba pomembna koroška Slovenca tabla Slovenske pisateljske poti. Na odprtju so sodelovali šolarji iz Vrbe in Drabosnjakov daljni sorodnik Aleks Šuster iz Rožeka s svojim pevskim zborom. Vse, ki smo ta dan prišli na Kostanje, pa sta nagovorila predsednik Slovenskega prosvetnega društva Drabosnjak in skrbnik Drabosnjakovega muzeja Ernest Dragaschnig in predsednik Društva slovenskih pisateljev v Avstriji Niko Kupper. Milka Kokot, soproga pokojnega pesnika Andreja Kokota (doma je iz Žabnice), pa je muzeju podarila izvirnik Drabosnjakove Igre Kristusovega trpljenja, ki ga je hranila Andrejeva mama Magdalena.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Zanimivosti / sreda, 24. april 2019 / 21:10

Od Don Kihota do Lambade

Arboretum Volčji Potok je tudi to pomlad v znamenju cvetja, predvsem tulipanov.

Objavljeno na isti dan


Zanimivosti / nedelja, 25. marec 2018 / 20:25

Ne le za mlade

Pametni telefoni oziroma dlančniki že dolgo niso zgolj v domeni mladine, ampak jih vse pogosteje uporabljajo tudi starejši, ki so navdušeni zlasti zato, ker imajo ob vsaki priložnosti s seboj tudi...

Kultura / nedelja, 25. marec 2018 / 20:21

Pesem je človekova sestra

Tako je med drugim v poslanici ob svetovnem dnevu poezije razmišljal pesnik Ivo Svetina, v Galeriji Prešernovih nagrajencev pa smo potem prisluhnili še nekaj vrhunskim mojstrom verza.

Zanimivosti / nedelja, 25. marec 2018 / 20:20

Po trdovratni zimi, vendarle pomlad

Dolga zima se očitno še noče posloviti ter se še kar trdovradno oklepa naše dežele, sveža pošiljka snega je tako v preteklih dneh prekrila že prve znanilke pomladi. Pa vendar, pomladansko enakonočj...

GG Plus / nedelja, 25. marec 2018 / 16:51

Pasijonski almanah 2017

»Pred vami je prva številka novega zbornika z naslovom Pasijonski almanah, ki je namenjen objavljanju strokovnih in poljudnih prispevkov na temo pasijonov in pasijonske dediščine ne le z domačega,...

GG Plus / nedelja, 25. marec 2018 / 16:49

Ludvik Starič – leteči Kranjec

Leteči Kranjec, kot so imenovali cestnega motociklističnega dirkača in kasneje spidvejista Ludvika Stariča, se je rodil 19. marca 1906 v Mirni Peči na Dolenjskem. Preden se je kot poklicni voznik z...