
Skorajšnji dvojni jubilej
Ivan in Roža Marija Breznik sta v soboto, 14. oktobra, ob šestdeseti obletnici poroke v poročni dvorani Žigonove hiše v Škofji Loki obnovila poročno zaobljubo. Prihodnje leto pa bo minilo šestdeset let, odkar sta zakonca Breznik postala občana občine Škofja Loka.
Tako Ivan kot Roža Marija sta se rodila v Ljubljani. Ivan oziroma Jani, kot ga večina kliče, staršema Ivanu in Mariji Breznik, rojeni Marolt, kot edini otrok 7. oktobra 1935. Tako je pred kratkim praznoval 82. rojstni dan. Roža Marija pa 14. aprila 1937 staršema Francu in Antoniji Šink, rojeni Plestenjak. Letos je torej dopolnila okroglih osemdeset let. Jani izhaja iz delavske družine, Roža iz meščanske. Imela je tri sestre, od tega sta dve žal že pokojni.
Vse do konca druge svetovne vojne sta bila tako Jani kot Roža Šiškarja, po koncu pa se je Janijeva družina preselila za Bežigrad.
Danes diamantna zakonca sta se spoznala na plesu med zimskimi počitnicami januarja 1955, na takratni VI. državni gimnaziji na Šubičevi cesti v Ljubljani. Poročila sta se oktobra, dve leti kasneje. Do poroke sta živela v Ljubljani: Jani je delal na Inštitutu za gozdno in lesno gospodarstvo in nato nadaljeval v Lesnini, Roža pa se je po gimnaziji zaposlila v Film servisu v Ljubljani. Potem ju je življenjska pot za kratek čas vodila v Idrijo, naprej pa v Škofjo Loko. Tu sta oba dobila zaposlitev v takratni Jelovici in stanovanje v novem stanovanjskem naselju Otampel, ki ga danes poznamo pod imenom Frankovo naselje.
Jani se je zaradi potreb podjetja poleg dela lotil tudi študija na Višji šoli za socialno delo v Ljubljani, a ker se leta 1959 zakoncema Breznik rodil sin Marko, leto dni kasneje pa hči Breda, je bilo to za družino Breznik kar naporno obdobje. Ko je konec leta 1963 diplomiral, se je soproga zaposlila v takratni Narodni banki v Službi družbenega knjigovodstva, kjer je tudi dočakala upokojitev. Jani je upokojitev dočakal v Jelovici.
Sledila je gradnja hiše, ki sta si jo zakonca Breznik zelo želela. In leta 1971 sta se kot prva stanovalca naselja preselila v Podlubnik, kjer živita še danes. Uživata svoj čas. Imata tudi že tri vnuke, Roka, Luka in Majo, ter pravnukinjo Najo in pravnuka Patrika.
Jani še vedno rad zahaja na balinišče, vsak dan pa kakšno uro nameni tudi hoji po obeh bregovih reke Sore, okrog Veštrskega mostu. Roža rada vrtnari, kolikor ji to dopušča zdravje. Delita pa si posebno strast: oba zelo rada rešujeta križanke.
Že omenjeno balinanje pa je v Janijevem življenju stalnica. Že od začetka je bilo precej več kot le hobi. Lani je tako praznoval 65-letnico dela v balinarskem športu. Aktivno je začel balinati leta 1951 v Balinarskem klubu (BK) Kamen v Ljubljani, nadaljeval kasneje v Škofji Loki – leta 1960 je bil ustanovitelj BK Trata, čez trinajst let pa je sodeloval pri ustanavljanju BK Loka ... Z aktivnim balinanjem je končal pred natanko 22 leti. V karieri je na tekmovanjih dosegel kar veliko vidnejših rezultatov in bil aktiven v različnih balinarskih organizacijah. Bil je tudi prvi trener balinanja v Sloveniji s spričevalom ljubljanske Fakultete za šport. Treniral je številne svetovne in evropske prvake, na primer Uroša Veharja, Damjana Sofronievskega, Davorja Janžiča in Jasmina Čauševića, v zadnjih letih pa sta se pri njem izpopolnjevala svetovna prvaka Dejan Tonejc in Anže Petrič. Za svoje delo in prispevek k balinarskemu športu v Sloveniji je prejel številna priznanja, pred šestimi leti priznanje Balinarske zveze Slovenije za življenjsko delo.
Diamantno poroko sta zakonca Breznik proslavila minulo soboto, najprej s civilnim obredom v Žigonovi hiši, potem pa se je druženje nadaljevalo v prijetnem vzdušju, v krogu najbližjih, ob kosilu v gostilni Pri Ingliču v Škofji Loki.