Kipnik halloween

James Joyce, irski pisatelj (1882 Dublin–1941 Zürich), ki sem ga omenila prejšnjič, je neprekosljivi mojster modernega romana. Ulikses. Kljub svoji veličini ni nikoli dobil Nobelove nagrade. Zanj je rojstni Dublin že zelo zgodaj postal mesto sivine in nevzdržnosti in prostovoljni izgnanec je iskal kraje, kjer bi lahko živel in pisal … 1904 ga je življenje pripeljalo v Trst.

Če greste čez Ponte Rosso, ki vodi čez Canal Grande, ga srečate v bronu. Na hiši, kjer je stanoval, je spominska plošča … La mia anima e a Trieste/Moja duša je v Trstu … citat iz dela Pisma Nori, 27. oktobra 1909 ... S tri leta mlajšo rdečelaso soprogo iz Gallwaya sta preživela skupaj sedemintrideset strastnih in zelo burnih let. Od Trsta, kjer je Joyce poučeval na Berlitzovi šoli za tuje jezike in sta se tu rodila tudi njegova otroka, sta se poslovila 1920. Po Joyceu se v Trstu imenuje kar nekaj ustanov in lokalov, ima svojo ulico pa tudi muzej na Vii Madonna di Mare 13.

Njegovo prvo delo, zbirko petnajstih kratkih zgodb »Dublinčan«, kakor tudi »Pisma Nori« imamo v slovenščini v mojstrskem prevodu Tine Mahkota. Seveda je Joyce prisoten tudi v Dublinu. Tu 16. junija vsako leto na veliko praznujejo tako imenovani Bloomsday, Bloomov dan. Bloom, akviziter za oglase, je poglavitna oseba v romanu Ulikses, v katerem se zgodba razvije in konča v enem dnevu. Za Joycea je bil pomemben, saj je ta dan prvikrat peljal Noro na zmenek. Med prijatelji je Nora menda rekla: »To je dan, ko sem iz Jima naredila moža!« Nekateri skeptiki pa govorijo le o sramežljivem poljubu … Posebno priljubljeni so za Joyceove bralce in nebralce »realni sprehodi« mimo krajev fiktivnega dogajanja, čeprav nekaterih stavb in četrti rdečih luči ni več … Žeje ne trpi nihče, saj so vsepovsod posterji, na njih pa piše Guinness time … pa če se ure ujemajo ali pa tudi ne … Velika, malce srhljiva in zelo norčava so tudi praznovanja halloweena, noči čarovnic, 30. oktobra, ki je irskega izvora. Skuhajo okusen kipnik, ki je videti kot potička iz prsti!!

Kipnik halloween

Za 1 kipnik potrebujemo: 60 g bele moke, 100 g masla, zrezanega na majhne koščke, 110 g polnozrnatih drobtin, 1,5 žličke pecilnega praška, 1 žličko mešanice začimb za medenjake, pol žličke soli, 60 g rjavega sladkorja, 225 g mešanega suhega sadja, brusnice, rozine, papaja, ananas …, 1 žlico sladkornega ali agavinega sirupa, pol stroka vanilje, 175 ml kislega mleka, 1 model za kuhanje kipnikov v sopari s pokrovom (trgovina z gospodinjskimi pripomočki – naše babice so v njem kuhale zamorca v srajci).

Moko presejemo v skledo in jo zmešamo z maslom, da dobimo mešanico, ki spominja na drobtine. Izpraskamo sredico vanilje. Skupaj presejemo pecilni prašek, začimbe, sol in dodamo moknati mešanici. Dodamo vse druge sestavine in gladko zmešamo s kislim mlekom. Testo naj bo voljno, a ne mokro. Dobro namastimo posodo za kipnik in ga potresemo z drobtinami. Testo vlijemo v lonec, ga dobro zapremo in kuhamo na srednjem ognju v sopari približno 3 ure. Ponudimo toplo z vaniljevo kremo ali sladoledom.

Pa dober tek!