Informacije o življenju v Alpah

Besedilo: Andraž Sodja
Kategorija: Bohinj / četrtek, 12. oktober 2017 / 08:49

V Bohinju je v petek v okviru Dnevov pohodništva potekala znanstvena konferenca Življenje v Alpah, na kateri so vrhunski strokovnjaki s področja arheologije in z arheologijo povezanih ved predstavili izjemno bogastvo preteklosti, ki ga skriva visokogorje.

Stara Fužina – V info središču Bohinjka v Stari Fužini je v petek v soorganizaciji zavoda ArheoAlpe, Turizma Bohinj in Občine Bohinj potekala prva znanstvena konferenca Življenje v Alpah, ki so jo v soboto dopolnili še z vodenim pohodom in ogledom gorskih arheoloških najdišč. Na konferenci je sodelovala vrsta strokovnjakov z različnih področij. Tako so predstavili vse od vrste arheoloških najdišč v visokogorju Slovenije in zamejstva do dramatičnih naravnih dogodkov, ki so zaznamovali zgodovino, govorili pa so tudi o temah iz področja etnologije in varovanja naravne in kulturne dediščine v Alpah. Kot je ob konferenci poudarila organizatorka konference, arheologinja in vodnica po visokogorskih najdiščih Mija Ogrin, gre za sistematično delo skupine za visokogorsko arheologijo, kjer sodelujejo inštitut za arheologijo, zavod ArheoAlpe in ljubitelji arheologije. »Kaže se, da je bil ta visokogorski svet obljuden praktično od bronaste dobe do sedanjosti. Tako rekoč ni bilo planine, kjer se ne bi odvijala visokogorska paša in rudarstvo, ki je prej zamrlo. Skozi prispevke na tej konferenci smo poskušali pokazati neki pregled, koliko dela je v to področje vloženega s skromnimi finančnimi sredstvi.« Kot je še dodala Ogrinova, gre za izjemno delo s številnimi prostovoljnimi aktivnostmi in veliko ljubeznijo do gora. Glede na vse večjo obljudenost gora so poudarili tudi problematiko zaščite visokogorskih arheoloških najdišč, kjer je treba po mnenju Ogrinove ljudi izobraziti in s kakovostno ponudbo tudi ta najdišča predstaviti javnosti in jih vključiti v trajnostni razvoj turizma, kar je bil tudi eden od ciljev konference. »Želimo si, da bi nam uspelo izdati zbornik konference, da bomo čez dve leti konferenco pripravili znova, da se bodo v to vključili tudi domačini in da se pripravijo projekti za prihodnost, v katere bodo vključeni uveljavljeni raziskovalci zgodovinskega bogastva slovenskih gora.«