Martin Krpan

Besedilo: Miha Naglič
Kategorija: GG Plus / nedelja, 8. oktober 2017 / 21:17

»Martin Krpan je prvič izšel z ilustracijami leta 1917. To je prva slovenska slikanica. Slikar in karikaturist Hinko Smrekar je v črno-beli risbi upodobil dvanajst značilnih prizorov v knjigi; vanje je vnesel pretanjeno satirično ost, s katero je bilo Levstikovo delo tudi napisano. Ob stoletnici smo pripravili to jubilejno izdajo.« Tako so v založbi predstavili namen te izdaje. Mi pa si ob tej priložnosti poglejmo, kaj je hotel z Martinom Krpanom Slovencem sporočiti Levstik. Martin Krpan namreč ni slikanica za otroke, kot nekateri zmotno mislijo, ampak predvsem zgodba za vse Slovence.

Preberimo odlomek iz duhovite razlage dr. Mirana Hladnika, dostopne tudi na spletu (http://lit.ijs.si/krpan.html). »Bolj raznoliki in manj usklajeni so odgovori na vprašanje, kaj je pravzaprav hotel Levstik z Martinom Krpanom Slovencem sporočiti. Levstikov sodobnik Josip Stritar je bil prepričan, da mu je šlo za demonstracijo ljudskega kreativnega genija, ki je prav tam doli okoli Velikih Lašč na Dolenjskem še posebej veder, živ, bister, gibčen, zdrav, dober in šaljiv, skratka tak kot Martin Krpan. Anton Slodnjak in še kdo za njim je menil, da je z Martinom Krpanom Levstik realiziral svoj literarni program in pokazal, kakšna proza naj se piše za Slovence. Sporočili objavljene in rokopisne redakcije se v bistvenem ne razlikujeta in povzamemo lahko, da gre v obeh primerih za pripoved o nehvaležnosti gospode do ljudstva, ki pa se na srečo konča z nekakšno zmago ali vsaj zadoščenjem ljudskega junaka. / Simbolni pomen Krpanove zgodbe za Slovence izvajam iz koristi, ki jo zmaga na Dunaju prinese Krpanu, to je iz koncesije za trgovanje s soljo. Krpan je kot zastopnik Slovencev svojim ljudem priskrbel ugodne pogoje za ekonomsko blagostanje. Sam se s kmečkimi deli ni kaj prida ukvarjal (Močilar je pripovedovalcu poročal, da 'dela mu ni bilo mar'); medtem ko se klati po svetu, gospodari na domu njegova sestra. Skozi Krpana smo Slovenci najprej ilegalni, potem pa že licencirani tovorniki in trgovci. Zgodba o pridobitvi trgovskega in tovorniškega privilegija oz. legalizacije tihotapstva je morala bralcem goditi nekako tako, kot nam danes godi slovenska 'zgodba o uspehu'. / Menda je Krpanovo obnašanje v razmerju do cesarja še vedno vzorec trenutnim slovenskim političnim akterjem. Še vedno je trgovina /…/ najbolj občutljiva točka razmerja Slovencev z okoliškim svetom in še vedno si pomagamo s Krpanovo strategijo: spočetka s sprenevedanjem, potem z grožnjo upora in nazadnje z barantanjem …«