Mehtab Singh kot sikh turbana tudi v gorah ni zamenjal za čelado. / Foto: osebni arhiv

Na Triglav kot pravi Slovenec

Indijec Mehtab Singh, ki že šesto leto živi v Kranju in ga mnogi poznajo predvsem po odličnih čajih iz njegove prodajalne Indija Koromandija, je v Sloveniji odkril novo strast, planinarjenje. In že na začetku si je zastavil ambiciozen cilj, osvojiti našo najvišjo goro Triglav.

Za načrtno obiskovanje slovenskih gora se je odločil po enem od naključnih srečanj s fotografom Titom Koširjem, ki mu je ob tej priložnosti pokazal fotografije s svojega zadnjega obiska hribov. To ga je tako navdušilo, da se mu je odločil pridružiti na eni od poti v gore, iz česar je nato nastal projekt, ki sta ga poimenovala kratko Triglav, Tit Košir pa je njuno izkušnjo opisal v blogu z naslovom Potovanje nekega sikha na Triglav.

»Že pred leti mi je znanec rekel, da postaneš pravi Slovenec šele, ko se povzpneš na Triglav in te tam našeškajo po zadnjici,« začne svojo pripoved Mehtab Singh in z velikim nasmehom doda, da se mu je bolj kot sam vzpon na Triglav zdelo zanimivo tisto s šeškanjem, saj priznava, da so doma prav na njem vsi njegovi bližnji in daljni sorodniki izkoristili priložnost za šeškanje. Iz njegove želje, da bi obiskal Triglav, je tako nastal načrt, da bi se na ta podvig skupaj s Titom Koširjem podala s predhodnim obiskom nekaterih drugih vrhov. Tako bi se ustrezno pripravila na raznolik teren, ki ga ponuja Triglav, zato sta poskusila vse od običajnega planinarjenja do plezanja po vrveh po skalnatih pobočjih. Najprej sta se odpravila na Viševnik in takrat je ugotovil, da je v dobri telesni pripravljenosti, čeprav tega ni počel nikoli prej. Sledil je vzpon na Ledinski vrh, Slemenovo špico, Storžič, Gozd - Martuljek po ferati in Zelenico. Sredi septembra je tako prišel na vrsto še Triglav, a jima je načrte prekrižalo vreme. »16. septembra sva v dežju stala ob vznožju Triglava, začelo je celo snežiti, zato sva se vzponu odpovedala in ga prestavila na prihodnje leto, ko bova mogoče vse skupaj zastavila širše in s sabo povabila tudi goste iz tujine in predstavnike vlade,« je razložil Mehtab Singh in dodal, da bi tako rad prispeval k prepoznavnosti Slovenije, ki se še vedno ponaša z ohranjeno naravo.

Ob vprašanju, ali zdaj kaj bolje razume obsedenost Slovencev z gorami, je priznal, da je to razumel že prej, ni pa poznal občutka, ko si res blizu drevesom, skalam ... »Najbolj všeč mi je bilo plezanje po skalah. Izjemen občutek je, ko s celotno težo telesa visiš na skali in se zanašaš, da se ne bo odlomila,« je z iskrico v očeh pojasnil Mehtab Singh in dodal, da je kot sikh tudi pri plezanju imel na glavi samo turban in se je zato odpovedal čeladi, čeprav se je zavedal, da je tvegano. »A življenje je tvegano samo po sebi,« se zasmeji Indijec, ki ima skrbno izdelan načrt za svojo prihodnost. V Sloveniji namreč namerava ostati še kakšni dve leti, potem pa se bo vrnil v Indijo, da bi se posvetil politični karieri, saj bi vse svoje izkušnje, ki jih je pridobil na potovanjih po svetu, rad delil z drugimi. Do takrat pa ga bo verjetno mogoče srečati še v kakšni planinski koči, saj se je v slovenske gore zaljubil in bi rad prispeval k temu, da se ohranijo take, kot so danes. »Moja dežela je dežela Himalaje in tam lahko opazujemo, kaj se zgodi, če gore oziroma naravna bogastva, kot je recimo tudi voda, pristanejo v rokah slabih ljudi.« Ob tem pojasni, da pri tem ne misli lokalnega prebivalstva, ki se zaveda pomena skrbi za naravo, ampak tiste, ki iz tega želijo kovati dobiček. »Samo poglejte recimo Kalifornijo – ni bilo treba veliko, da so jo spremenili v puščavo,« ugotavlja z razočaranjem in zaključi, da se moramo potruditi, da bomo naravo ohranili tudi za zanamce.

Mehtab Singh in Tit Košir sta svoj celoten podvig v sodelovanju s podjetjem Canon ovekovečila tudi v video zapisih in na fotografijah. Pod eno od fotografij je Mehtab Singh pripisal, da ni vedel, da je mogoče »fotošop« dejansko obiskati, tako ga je navdušila lepota narave v Gozdu - Martuljku.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Radovljica / ponedeljek, 17. maj 2021 / 15:06

Kolesa so spet na voljo za izposojo

Radovljica – V Radovljici so od prejšnjega ponedeljka spet na voljo kolesa, ki si jih lahko izposodite na petih postajah: v Radovljici na parkirišču nasproti knjižnice, na Gradnikovi cesti...

Objavljeno na isti dan


GG Plus / nedelja, 3. december 2017 / 18:06

Franc Ziherl - Dimež, slavni kranjski rokovnjač

Seveda je danes lahko govoriti o enem najbolj slavnih kranjskih rokovnjačev Francu Ziherlu - Dimežu. Pred dvestotimi leti, rodil se je 2. decembra 1827 na Gorenji Savi pri Kranju, pa je bilo to še...

Slovenija / nedelja, 3. december 2017 / 18:04

Etnografski muzej v Reziji

Od leta 1995 naprej deluje v Reziji kulturno društvo Muzej rezijanskih ljudi. Ukvarja se z zbiranjem, hranjenjem in urejanjem rezijanskega ljudskega izročila. Leta 2013 je društvo kupilo tipično do...

GG Plus / nedelja, 3. december 2017 / 18:02

Gremo na izlet

Po mnogih rečeh se pozna Gorenjski glas. Ne bi jih našteval. Ena od njih so zagotovo – izleti. Avtobus je običajno že na dan objave napovedi izleta poln. Letos smo morali kar nekaj izletov ponavlja...

GG Plus / nedelja, 3. december 2017 / 15:10

Opojnost gora Marka Žerovnika

Marko Žerovnik je izdal knjigo Opojnost gora, hvalnico naravi in predvsem goram, nad katerimi se avtor kljub dopolnjenemu petinosemdesetemu letu starosti še vedno navdušuje.

Zanimivosti / nedelja, 3. december 2017 / 15:10

Rožljanje parkeljnov

Parkeljni dandanes bolj kot svojo v ljudskem izročilu zapisano vlogo – prestrašiti poredne otroke, preden jih sveti Miklavž vseeno nagradi – svojo moč in vizualno kreativnost pokažejo na turistični...