Prihaja Podsvet

Besedilo: Igor Kavčič
Kategorija: Kultura / petek, 7. oktober 2016 / 00:00

Po štirinajstih dneh na oder Prešernovega gledališča prihaja že druga letošnja premiera, prva slovenska uprizoritev drame Podsvet ameriške dramatičarke Jennifer Haley, ki je nastala v koprodukciji Prešernovega gledališča in SNG Nova Gorica. Po mnogih letih se na kranjski oder vrača režiser Dušan Jovanović.

Kranj – Podsvet si bomo premierno ogledali jutri, 8. oktobra v Prešernovem gledališču, sredi meseca pa še v Novi Gorici. Predpremiera bo v Kranju na sporedu že danes zvečer, po predstavi pa bo v gornjem foajeju sledil tudi pogovor s protagonisti tokratne produkcije, ki ga bo vodila Alenka Bole Vrabec. Kot je na novinarski konferenci povedala direktorica Prešernovega gledališča Mirjam Drnovšček, z novogoriškim gledališčem tokrat sodelujejo tretjič, še posebej pa je vesela, da tokrat sodelujejo v predstavi, ki nekako sodi v koncept gledališča, kot prostora razmisleka o aktualnih vprašanjih časa. Dramaturginja Martina Mrhar iz novogoriškega gledališča dodaja, da gre za besedilo, ki ponuja odlične možnosti za igralske kreacije.

Besedilo Podsvet je bravurozno napisano sodobno dramsko delo, ki poudarja ta čas enega najbolj žgočih problemov sodobne civilizacije – pedofilijo v virtualnem svetu, ob tem pa odpira še nešteto drugih podvprašanj, od temnih plasti virtualnega sveta do vprašanj svobode, identitete in seveda vprašanj o odgovornosti ter posledicah naših dejanj in življenj.

»Besedilo mi je predlagala Vesna Milek, in ko sem ga prebral, sem bil navdušen. Predlagal sem ga Poštrakovi, ki ga je z veseljem sprejela, prav tako pa je hitro prišlo do dogovora za koprodukcijo,« je uvodoma povedal Dušan Jovanović; da je pri študiju predstave v Novi Gorici in nekaj tudi v Kranju izjemno užival. »Mladi ljudje so me izjemno navdihnili pri delu.« V nadaljevanju je povedal, da gre za besedilo, ki kljub virtualnosti ponuja zelo človeške teme, kot so posameznikova identiteta, ljubezen v vseh možnih različicah, svoboda in življenje brez posledic. V besedilu pa je ključe tudi moralni in etični vidik. Uspešen poslovnež zaradi svojih pedofilskih nagnjenj beži v virtualni svet, takrat iz Simsa postane Papa (igra ga Bine Matoh), mlado ambiciozno detektivko Morrisovo, ki se sama znajde v kočljivi situaciji z mladoletnico, igra Vesna Slapar, Doyla, profesorja naravoslovja srednjih let, igra Peter Harl, objekt pohote je komaj devetletna Iris (igra jo Urška Taufer), tu pa je še mladi gost Woodnut, katerega lik je oblikoval Miha Rodman.

»Avtorica dogajanje postavi v rahlo prihodnost, ko virtualni svet postane način bivanja. Ljudje se odločijo za prestop, svoj mentalni svet preselijo v virtualnost, v realnem svetu tako v nekem vegetativnem stanju ostane le telo,« pojasnjuje asistentka režije Klavdija Zupan in poudarja, da v prihodnosti ta virtualnost omogoča popolno čutno izkušnjo, kar pomeni, da se vsebine ne realizirajo le skozi vid in sluh, ampak skozi vse čute. »Redkost je, da igralec lahko dela v miru, kot je bilo to na vajah za to predstavo. Šla bo v anale tako kranjskega kot novogoriškega gledališča, o tem sem prepričan,« je povedal Bine Matoh, sodelovanja z igralci s primorske se je veselila tudi Vesna Slapar, ki je prvič po vseh letih, odkar igra, delala tudi z Jovanovićem. »Besedilo je odlično, zgoščeno, zastavljeno zelo filmsko, kar moderni čas zahteva tudi od gledališča.« Peter Harl v pogledu v prihodnost dodaja, da se bo to, kar je v igri virtualnost, čez dvajset let zgodilo v realnem svetu. »Predstava je rasla skupaj z nami. Nismo imeli veliko vaj, a smo kar naenkrat prišli do točke, ko smo videli, da predstava igra ...« je povedala Urška Taufer. Da je sekira, ki jo drži nad njo, prava in je potrebna kar močna koncentracija v igri, da se kaj ne zgodi, je v duhovitem tonu dodal Miha Rodman. Glasbo za predstavo je napisal Drago Ivanuša: »Glasba je na neki način virtualnost pred virtualnostjo.« Kostume je oblikovala Bjanka Adžić Ursulov, scenografijo pa Meta Hočevar.