Spominska plošča koroškemu politiku Josefu Guttenbrunnerju (1917–2000) na prelazu Šajda

Spominska plošča na Šajdi

Jutri, 7. oktobra, ob 15. uri bodo na Kostanjah / Koestenbergu odprli drugi del Slovenske pisateljske poti na Koroškem. V prvem delu so pred dvema letoma na Obirskem odkrili spominsko ploščo Valentinu Polanšku, jutri pa bodo na Drabosnjakovem domu odkrili plošči domačinoma – pesniku Andreju Kokotu in zbiralcu narodnega blaga Andreju Šusterju - Drabosnjaku.

Dobrih tisoč metrov visok greben Šajde / Schaidasattla je naravna meja med dolino Sel na zahodni strani in dolino Obirskega na vzhodni kapelski strani. Šajda je idealno izhodišče za okoliške vrhove, še posebej za Obir / Ojstrc / Hochobir, ki je z 2139 metri najvišji vrh severnega dela Karavank. Šajda je bila dolgo težko prehodna. Še najlažje peš ali s konjsko vprego. Leta 1965, ko je Koroški vladal socialistični deželni glavar Hans Sima, v Selah in v Železni Kapli pa sta županovala Herman Velik in Josef Lubas, je bila preko prelaza zgrajena cesta, ki je povezala kraje pod Košuto in Obirjem, v katerih je delež slovensko govorečih še vedno velik. Kmalu je bila tudi asfaltirana. Pot med Borovljami in Selami na zahodni in Železno Kaplo na vzhodni strani se je zelo zmanjšala.

Veliko zaslug za zgraditev te ceste ima tudi eden od najbolj prepoznavnih povojnih koroških politikov, učitelj po poklicu, Josef Guttenbrunner, ki se je rodil pred stotimi leti, 28. februarja leta 1917 v Šentpetru / St. Petru nad Krko. Josef Guttenbrunner je bil vpliven član avstrijske oziroma koroške socialdemokratske stranke, član zveznega sveta in v letih 1964–1982 poslanec v deželnem zboru, ki ga je v svojem zadnjem mandatu tudi vodil. Čeprav je bil rojen v nemški družini, je bil v politiki poštenjak in dosleden v zagovarjanju svojih stališč. Naklonjen je bil Slovencem na Koroškem. Zagovarjal je dvojezičnost in se je kot predsednik deželnega šolskega sveta zavzemal, da je bila leta 1957 zgrajena nova stavba Slovenske gimnazije v Celovcu. V slovenski narodni skupnosti na Koroškem je imel številne prijatelje. Nazadnje sta z ženo Marijo živela v Kotmari vasi, kjer sta tudi pokopana. Žena je umrla leta 1998, on pa dve leti kasneje.

Od nedelje dalje na prelazu Šajda spominja na spoštovanega koroškega politika spominska plošča, ki sta jo postavili občini Sele in Železna Kapla, odkrila pa župana Heribert Kulmesch in Franc Jožef Smrtnik.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Razvedrilo / torek, 30. julij 2019 / 10:08

Glasbeni večeri pod grajsko lipo

Kranj – V sredo, 31. julija, bo ob 20.30 na vrtu gradu Khislstein koncert zasedbe Terrafolk. Skupina Terrafolk je znana po mnogih evropskih turnejah, nagradah, pristnem stiku s poslušalci ter nepoz...

Objavljeno na isti dan


Zanimivosti / sobota, 29. december 2012 / 07:00

Spletle copatke za dojenčke

Glasove Muce Copatarice so pred kratkim kranjski porodnišnici izročile 334 parov copatk.

GG Plus / sobota, 29. december 2012 / 07:00

Sledi

Vsi poznamo sledi. Najbolj so nam poznane tiste v snegu, ki kažejo velike ali majhne človeške korake ali sledi živali. Mame imamo v genih takojšnje zaznavanje sledi blatnih čevljev na pravkar pom...

Zanimivosti / sobota, 29. december 2012 / 07:00

Jaslice, stare več kot sto let

Preddvor - Okno večnamenskega informacijskega centra v Preddvoru bodo do novega leta krasile jaslice, ki jih je ekipi centra odstopila ena od vaščank. Stare so več kot sto let in...

Zanimivosti / sobota, 29. december 2012 / 07:00

Vodniški odsek okrepili mladi vodniki

Kranj - Vodniki Planinskega društva Kranj so na zadnji letošnji seji potrdili Plan izletov za leto 2013. Organizirali bodo ture Polž–Otliško okno–Vipavski rob, Bele vode–Corsi, P...

Zanimivosti / sobota, 29. december 2012 / 07:00

Na sveti večer hodili za zvoncem

V Železnikih so tudi letos na predvečer božiča ohranjali star običaj "hoja za zvoncem". Z zvonjenjem in ubranim petjem božičnih pesmi so poskrbeli, da domačini niso zaspali k polnočni maši.