Evropski teden gozdov
Državni statistični urad je ob Evropskem tednu gozdov, ki bo potekal od 9. do 13. oktobra, zbral nekaj zanimivih podatkov o gozdovih.
Kranj – Tako zvemo, da se je površina gozdov v svetu v zadnjih dvesto letih zmanjšala, izrazito so se skrčili tropski in subtropski gozdovi. V Evropi se je njihova površina v zadnjih 25 letih povečala za devet odstotkov, vendar so gozdovi vse manj raznoliki in vse bolj občutljivi na podnebne spremembe. V slovenskih gozdovih je kar 71 avtohtonih drevesnih vrst, občutno več kot, na primer, v severni Evropi, kjer raste nekaj več kot dvajset takšnih vrst, ali v Angliji, kjer jih je le nekaj več kot trideset. Za slovenske gozdove je poleg vrstne pestrosti značilna tudi velika biotska raznovrstnost, saj je na gozd vezanih približno 950 vrst rastlin, 95 vrst ptic, 70 vrst sesalcev, 17 vrst dvoživk, 10 vrst plazilcev in še veliko manjših organizmov. Slovenija ima v okviru Unesca zavarovana štiri območja gozdnih površin, nazadnje sta bila letos na Unescov seznam uvrščena gozdna rezervata Snežnik - Ždrocle na Notranjskem in Pragozd Krokar na Kočevskem. Najstarejše drevo v Sloveniji naj bi bil macesen v Kranjski Gori, ki naj bi bil star 1050 let. Zanimiva sta tudi podatka, da je na enem hrastu toliko listov, da bi z njim lahko pokrili 200 metrov običajno široke ceste, in da na en hektar gozda pade približno 50 kilogramov peloda.