Moj medeni dan
Bil je eden redkih sončnih septembrskih dni, ko je bila v Čebelarskem centru v Lescah zelo uspešna prireditev, posvečena čebelarstvu, čebelicam, medu v kulinariki, kozmetiki in tudi vedenju, kako učinkovito je zdravljenje s čebeljimi piki. Na stojnicah so bile naprodaj in na pokušino številne dobrote. Z domiselnima medenima menijema je navdušila Srednja gostinska in turistična šola Radovljica z mentorico Marijo Arh Ivanšek.
Vsi, ki so od antike do danes pisali o čebelah, so poudarjali dobre lastnosti te »delovne države blagostanja, ki ima na čelu kraljico matico«. Med našimi predniki je bilo priljubljeno reklo, ki so ga dajali za življenjski vzgled: Po bučelah se vižej!
V antični Grčiji je bila znana zgodba o Aristeju, sinu boga Apolona, in njegovem panju. Aristej je hotel zapeljati Evridiko, Orfejevo ženo, ki pa ga je zavrnila in kmalu umrla zaradi kačjega ugriza. Da bi se maščeval, je Orfej uničil Aristejev panj. Bogovi so bili ogorčeni in Aristej, da bi jih pomiril, jim je žrtvoval štiri bike in štiri telice. Iz njihovega drobovja so vzleteli roji čebel. Aristej je lahko obnovil svoj panj in naučil ljudi čebelariti. Rimski pesnik Vergil je v poučni pesmi Georgica prav tako poveličeval čebele. V Egiptu v pesmih iz faraonskega obdobja najdemo legendo: »Ko po licih boga Raa drsijo solze in padajo na tla, se tisti hip, ko se dotaknejo zemlje, spremenijo v čebele …« V grobu okrutnega frankovskega kralja Klodviga I (465–511) so našli 300 zlatih čebel. Tudi Napoleon I se je rad kitil s čebelami. Bile so na njegovem cesarskem plašču, vtkane so bile v njegove preproge … Ponekod v Sibiriji, Srednji Aziji in Južni Ameriki so verovali, da se ob smrti duša loči od telesa kot čebela. Nedolžne svečenice boginje Artemide so imenovali melissai, kar pomeni čebele. Te neprecenljive žuželke so kovali na kovance – zvečine srebrnike – že v starem Efezu. Kraj Honigsee / Medeno jezero v nemški deželi Schleswig-Hohlstein ima na primer v svojem grbu tri zlate čebele pod ukrivljeno palico. In ne nazadnje imamo v Radovljici imenitno secesijsko stavbo, imenovano Čebelica … Majhna 'klapa' je pristala v moji kuhinji, upoštevajoč napotek, naj bi medu ne segrevali nad 38°.
Zmešanček z avokadom
Za 2 osebi potrebujemo: 1 pomarančo, 1 avokado, 1 banano, 300 ml polnomastnega jogurta, 1,5 žlice medu, 1 ščep cimeta, po želji 1 žlico zdrobljenega ledu.
Pomarančo stisnemo. Avokado in banano olupimo in zrežemo na koščke. Nato vse sestavine damo v mešalnik in dobro zmiksamo. Po želji dodamo ščep cimeta in led.
Sadna solata z medom
Za 6 oseb potrebujemo: 2 kivija, 1 banano, 2 jabolki, 3 mandarine, 1 pomarančo – sok, 1 mango ali 1 granatno jabolko, 1 limono – sok, pest grozdnih jagod, 1–2 žlici tekočega medu, pest orehov, 1 žlico ruma – po želji.
Kivija, banano, jabolki, mandarine in mango ali granatno jabolko olupimo in primerno narežemo. Grozdne jagode prepolovimo. Iztisnemo limonin in pomarančni sok in zlijemo na narezane sadeže, da ne oksidirajo. Orehe grobo sesekljamo. Osladkamo z medom – po okusu dodamo rum – in vsaj za pol ure postavimo v hladilnik.
Pa dober tek!