Osvojil sibirski Everest
Beluha je 4506 metrov visoki vrh v sibirskem gorskem masivu Altaj. Preddvorčan Srečo Rehberger, alpinist in športni plezalec, ga je letos avgusta osvojil skupaj z ruskim kolegom Denisom Beluajevim.
Avgusta letos se je Srečo Rehberger iz Nove vasi pri Preddvoru po dolgem času spet odpravil v visokogorje. Najvišji sibirski vrh Beluha je sicer daleč pod prestižnimi osemtisočaki, ki jih osvajajo tudi slovenski alpinisti, a predstavlja precejšen gorniški izziv in ima po Srečevih besedah kar nekaj himalajskih značilnosti: zaradi konfiguracije terena, ledenikov in zahtevnih vremenskih razmer ga Rusi imenujejo tudi sibirski Everest. Gorski masiv Altaj ima dva izrazita vrhova, sedem ledenikov, do naseljenega območja pa ga loči kar teden dni dolga razdalja. Ima zanimivo lego, od vseh treh oceanov je namreč enako oddaljen. Srečo in Denis sta se nanj odpravila z jezera Akkem.
»V stenah je veliko fiksnih vrvi, zato se na goro lahko povzpne marsikdo. Med Rusi je zelo priljubljena. Po starodavnem izročilu predstavlja povezavo Zemlje z vesoljem in nosi naziv Oltar Zemlje. Velja za enega od energijskih centrov sveta, a tudi če ne verjameš v te stvari, te prevzame tamkajšnja čudovita pokrajina,« o svojem avgustovskem gorskem cilju pove Srečo Rehberger. Razgledi so čudoviti, pogled seže daleč naokoli po nenaseljeni divjini vse tja do Mongolije in Kitajske, kažejo se obrisi neštetih gora, čas se ustavi in lahko svobodno zadihaš. Takih predelov na tem svetu ni veliko, je prepričan Srečo Rehberger. Kolikor ve, Slovenci do sedaj na tej gori še nismo stali.
In še »tehnične« značilnosti: ocena 3B po ruski šeststopenjski lestvici za kombinirano plezanje, višinska razlika 2000 metrov, štiri dni od jezera Akkem in nazaj. Srečo pri vzponu ni uporabil fiksnih vrvi, pravi, da je opravil prosto ponovitev. Tura je fizično kar naporna, vmes je 400 metrov spusta in posledično ponovnega vzpona. Že dostopa je 40 kilometrov z 2000 m višinske razlike. Veliko je hoje po ledenikih, ki zahteva varovanje. V tem celinskem podnebju se vreme nenehno spreminja. Čeprav je v soseščini meteorološka postaja, ne moreš dobiti vremenske napovedi in si odvisen od muhavosti narave. Če te ujame slabo vreme, pač počakaš v katerem od taborov, da se spet pokaže modro nebo in greš naprej. Srečo in Denis sta na poti doživela še nekaj himalajskih značilnosti: plazove, serake, rušenje skal, a sta jo prekaljena gornika zmogla (Denis je bil na Altaju že osmič).
Med Rusi je Beluha eden najbolj zaželenih ciljev. Zanimivo je, da je vzpon na vrh zaradi lege na mejnem območju med Rusijo in Kazahstanom pravzaprav ilegalen. Zakaj natančno, ne ve nihče, a najbrž je to še ena dediščina sovjetske preteklosti.
Poleg užitka ob vzponu na najvišjo točko širne Sibirije je bila za Sreča posebno doživetje tudi vrnitev. Pridružil se je namreč skupini Slovencev, ki so v teh krajih na trekingu s konji. Agencija Lifetrek se je letos tam mudila s tremi skupinami pohodnikov: pohajkovanje na hrbtih konj po tej zanimivi pokrajini je zadnji dve leti velik hit.