Na Gorenjskem je po podatkih Slovenskih železnic samo z Andrejevim križem zaznamovanih 37 od skupno 91 nivojskih železniških prehodov. / Foto: Gorazd Kavčič

Samo Andrejev križ ni dovolj

Na gorenjskih železniških progah 37 nivojskih železniških prehodov še vedno ni aktivno zavarovanih z zapornicami. Na progi Ljubljana–Jesenice bodo do leta 2020 ukinili ali zavarovali sedem takih prehodov.

Kranj – Na nivojskih prehodih železniške proge, ki so zavarovani le s prometno signalizacijo oz. Andrejevim križem in terjajo od uporabnikov visoko stopnjo pozornosti, pogosto prihaja do prometnih nesreč, nekatere od njih se žal končajo tragično. Glede na to, da je v Sloveniji od 756 evidentiranih nivojskih železniških prehodov kar 434 prehodov zaznamovanih samo z Andrejevim križem, na gorenjskih progah (Ljubljana–Jesenice–državna meja, Jesenice–Sežana in Ljubljana Šiška–Kamnik Graben) pa je po podatkih Slovenskih železnic samo s prometno signalizacijo zavarovanih 37 od skupno 91 železniških prehodov, se seveda zastavlja vprašanje, s kakšnim tempom Direkcija za infrastrukturo, ki je odgovorna za večje investicije na prehodih, ukinja oz. nadgrajuje nezavarovane železniške prehode.

Na direkciji pravijo, da je njihov cilj vse nivojske prehode, zavarovane samo s prometno signalizacijo, nadgraditi ali ukiniti, glede na njihovo število pa vsega ni možno izvesti naenkrat, so pa v zadnjih sedmih letih po vsej državi zavarovali ali ukinili 157 nivojskih križanj ceste z železniško progo. »V zadnjih letih je bila s pomočjo evropskih sredstev zgrajena vrsta nadvozov oziroma podvozov na glavnih in regionalnih cestah, saj so izvennivojska križanja najbolj varna, ker onemogočajo križanja poti vlaka z drugimi oblikami prometa,« so razložili. Največ nivojskih prehodov uredijo v sklopu projektov nadgradenj železniških prog, Direkcija RS za infrastrukturo pa vodi tudi poseben projekt, v okviru katerega ureja nivojske prehode. »V okviru nadgradenj železniških prog se cestni promet ureja celovito, zato se iz tega naslova gradijo tudi povezovalne ceste, preko katerih se promet iz ukinjenih nivojskih prehodov vodi do nivojskih prehodov, zavarovanih z avtomatsko napravo in polzapornicami, oziroma nadvozov ali podvozov,« pojasnjujejo.

Na direkciji so razložili, da bodo v obdobju do leta 2020 s pomočjo evropskih sredstev izvedli večja vlaganja v javno železniško infrastrukturo, v okviru katerih se bodo celovito reševali posamezni odseki prog, vključno z ustrezno izvedbo križanja cest in železnic, sredstva pa so zagotovljena tudi v državnem proračunu: »Rešitve so zasnovane z vidika zagotavljanja čim večje pretočnosti cestnega in železniškega prometa, zato so povsod tam, kjer je to izvedljivo, možno in skladno s predpisi, načrtovana izvennivojska križanja ali ukinitev nivojskih prehodov z gradnjo povezovalnih cest.«

In katera dela bodo potekala na Gorenjskem? »Do konca leta 2020 bo ukinjenih oziroma zavarovanih z avtomatsko napravo za zavarovanje sedem nivojskih prehodov, označenih z Andrejevim križem, na železniški progi Ljubljana–Jesenice. Na progi Domžale–Kamnik je bila za rekonstrukcijo železniške postaje Domžale z gradnjo podhoda v decembru 2016 izdelana projektna dokumentacija – idejna zasnova, na podlagi katere potekajo z Občino Domžale dogovori glede najprimernejše variante in faznosti gradnje peronske infrastrukture in podhoda ter deležev financiranja,« so napovedali na direkciji.

Na Slovenskih železnicah pa opozarjajo, da statistika razkriva, da se največ nesreč na prehodih čez železniško progo zgodi zaradi neupoštevanja cestnoprometnih predpisov: »Zato vztrajno ponavljamo in prosimo vse udeležence v prometu, da pri prečkanju proge spoštujejo prometne predpise ter prometne znake in signalizacijo. Hoditi po progi ali neposredno ob njej, voziti mimo zapornic, ki se prav tedaj spuščajo, ali celo obvoziti polzapornice, je izjemno nevarno in tudi strogo prepovedano.«

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Gospodarstvo / sreda, 29. julij 2009 / 07:00

Žanjice na Lešanskem polju

Domačinke izpod Dobrče so pokazale, kako so nekdaj želi pšenico. Pridružila sta se tudi učenka Nina in župnik Ciril.

Objavljeno na isti dan


Kronika / ponedeljek, 24. november 2014 / 15:16

Obramba kritizira postopek

Tožilec za nekdanjega vodjo poslovalnice AMZS v Lescah Florjana Gašperina, ki naj bi bil najbolj odgovoren za domnevne nepravilnosti pri tehničnih pregledih avtomobilov, predlaga zaporno kazen, za soo...

GG Plus / ponedeljek, 24. november 2014 / 14:41

Plezala sta po ledenih gorah

Tržiška alpinista in ledna plezalca Klemen Premrl in Aljaž Anderle sta del letošnjega poletja preživela med plavajočimi ledenimi gorami na Grenlandiji, kjer sta snemala promocijski film z ekipo znaneg...

Gospodarstvo / ponedeljek, 24. november 2014 / 14:39

Tri banke odslej pod neposrednim nadzorom ECB

Od 4. novembra so tri slovenske banke pod neposrednim nadzorom Evropske centralne banke (ECB), ostale banke bo po enakih merilih kot ECB nadzirala Banka Slovenije.

Šenčur / ponedeljek, 24. november 2014 / 14:38

Sto let olševske šole

V obstoječi šolski stavbi na Olševku je pouk prvič stekel 12. novembra 1914, ko so imeli tudi šolsko sveto mašo za pričetek šole, slovesnost pa se je končala s cesarsko pesmijo, piše v šolski kroniki....

Naklo / ponedeljek, 24. november 2014 / 14:37

Znanje za vsakdanjo rabo

V Biotehniškem centru Naklo v Strahinju je bila pred kratkim mednarodna konferenca Vivus z udeležbo predavateljev iz enajstih držav.