Po referendumu še ustavna presoja

Besedilo: Simon Šubic
Kategorija: Slovenija / torek, 26. september 2017 / 10:14

Gorenjci so v nedeljo najbolj množično glasovali proti zakonu o drugem tiru, ki pa ga je na državni ravni podprla dobra polovica volivcev.

Kranj – Pobudnikom referenduma o zakonu o drugem tiru ni uspelo, saj je večina volivcev, ki je v nedeljo oddala glas, glasovala za njegovo uveljavitev. A za Vilija Kovačiča, vodjo Civilne iniciative Davkoplačevalci se ne damo, ki je bila pobudnica referenduma, se boj še ni končal, saj je v nedeljo zvečer takoj po zaprtju volišč že napovedal, da zakon čakata še pobuda za oceno ustavnosti in računsko sodišče. »Projekt je neustaven, zato bomo prihodnji teden vložili pobudo za oceno ustavnosti zakona in zadevo predali računskemu sodišču,« je napovedal. Po njegovih besedah je v zakonu najmanj pet neustavnosti, ki jih bodo implicitno navedli, tako da bodo sodniki prisiljeni razmišljati o tem. Predsednik vlade Miro Cerar je po drugi strani komentiral, da je nizka udeležba (20,5-odstotna) »v veliki meri pokazala, da imajo volivci dovolj političnih igric« in da podpirajo vladni projekt.

Od dobrih dvajset odstotkov oziroma 351.378 volilnih upravičencev, ki so se referenduma udeležili, je sicer za uveljavitev zakona o drugem tiru glasovalo 186.436 volivcev (53,46 odstotka), za njegovo zavrnitev pa 162.335 volivcev (46,54 odstotka). Na Gorenjskem, v prvi volilni enoti, je bila udeležba 21,10-odstotna, večina (52,36 odstotka) volivcev je nasprotovala uveljavitvi zakona, podprlo pa ga je 47,64 odstotka. Zakonu so najbolj nasprotovali v volilnih okrajih Škofja Loka II (62,62 odstotka volivcev, kar je največ v državi), Škofja Loka I (59,10 odstotka) in Kranj III (58,53 odstotka), najmanj pa v volilnem okraju Jesenice (47,42 odstotka).

Med okraji z najmanj nasprotovanja zakonu sta bila še Tržič (47,49 odstotka) in Radovljica II (48,66 odstotka).

Sodeč po neuradnih rezultatih glasovanja v vseh osmih volilnih enotah v državi so Gorenjci v nedeljo najbolj množično glasovali proti zakonu o drugem tiru, ki je imel več nasprotnikov kot podpornikov samo še v volilni enoti Ljubljana Center, kjer je besedo proti na glasovnici obkrožilo 50,46 odstotka glasujočih. Najprepričljivejšo podporo, skoraj 58-odstotno, je zakon prejel v osmi volilni enoti (Ptuj).

»Državljani si želijo napredka, želijo si gospodarski razvoj, nova delovna mesta, bolj varne avtoceste,« je po objavi prvih neuradnih izidov referenduma povedal predsednik vlade Miro Cerar in poudaril, da je po dveh desetletjih prizadevanj vseh dosedanjih vlad izgradnja drugega tira zdaj končno in dokončno premaknjena z mrtve točke. Po njegovih besedah je drugi tir nujen za nadaljnji razvoj Luke Koper, Slovenskih železnic, celotne logistične panoge in ostalega gospodarstva, ki se nanj navezuje, zelo pomembno pa je tudi, da se bo z naložbo v drugi tir tovorni promet preusmeril s ceste na železnico in tako razbremenil avtoceste. »Vlada se zavezuje, da bo poskrbela, da bo drugi tir zgled, kako naj se vodijo investicije. Zaradi preglednosti je pripravila poseben zakon, v katerega so vgrajeni vsi mehanizmi nadzora, uvedla bo tudi finančno-projektni nadzor civilne družbe. Nad projektom bodo bdele tudi evropske institucije in države partnerice v projektu,« so včeraj še sporočili z vlade.

Po referendumu, zaradi katerega je delo vlade na projektu drugega tira med Divačo in Koprom zastalo, bo v kratkem sledilo odpiranje ponudb za pripravljalna dela, ki naj bi se novembra na trasi tudi začela izvajati, je napovedal državni sekretar in vodja projekta Jure Leben. Nadaljevali se bodo tudi med referendumsko kampanjo zastali pogovori z Madžarsko, ki naj bi kot zaledna država pri projektu sodelovala z 200 milijoni evrov. Metod Dragonja, svetovalec projektnega podjetja 2TDK, ki bo za 45 let postalo koncesionar in bo v celoti upravljalo projekt gradnje drugega tira, ob tem pravi, da bo treba v teh pogovorih najti rešitev, ki bo sprejemljiva za obe strani pa tudi za državne poslance, ki bodo morebitno meddržavno pogodbo o sodelovanju Madžarske potrjevali. Če Madžarska ne bo sodelovala, bo najverjetneje treba manjkajočih 200 milijonov evrov zagotoviti iz proračuna, vlada pa računa tudi na pridobitev evropskih sredstev, saj se je Slovenija na razpis že prijavila. »Želimo preseči 200 milijonov evrov, cilj je 250 milijonov evrov,« je dejal Dragonja. Če se bodo vladne obljube iz referendumske kampanje uresničile, potem naj bi se prvi vlak po novi progi peljal novembra 2025.