To bi pa že lahko znal
Na začetku šolskega leta starši hodimo na roditeljske sestanke in učitelji vabimo starše, pridite v šolo, z vašimi otroki se ukvarjamo. Ena od mojih deklet hodi na umetniško gimnazijo. Tam je matematika nujno zlo, pa vendar je na koncu matura povsem enaka kot na splošni gimnaziji. V prvem letniku je prišla profesorica matematike na roditeljski sestanek in staršem povedala, da je pač pri matematiki treba delati domače naloge in brez vaje ne bo šlo. Na koncu drugega letnika je imelo devet dijakov popravni izpit, štirje so se prepisali in eden je ponavljal. Torej dokaz, da se jim lahko kaj zgodi in naj vzamejo stvar resno. V tretjem letniku mati na roditeljskem sestanku pravi, da se profesorica matematike do dijakov vede neprimerno. Ko je hči nekaj vprašala, ji je profesorica odgovorila, da to bi pa že morala znati in da ne bo razlagala še petič. Mislila sem, no, me prav zanima, kako se bo tole izteklo. Potem pove razredničarka, da pač poznajo profesorico, ki je že nekoliko starejša. Zagotovo je razložila trikrat na različne načine, in če petič dijak reče, da ne razume, ji ne moremo zameriti, če je odgovorila, da bi pač to že moral znati. V pretežno dekliškem razredu, kjer kar vre od klepetanja, je kaj čudnega, če učitelj ni vedno prijazen? Vsak učitelj ima govorilne ure za dijake – eno uro na teden namenjeno njihovim neznankam in vprašanjem. Ali je dekle stopilo do profesorice? Ne, ni. Ali je vprašala sošolca? Ne, ni. Ima vse naloge? Ne vem. Taki so bili mamini odgovori. Dragi starši, predno pridete v šolo in izrazite nejevoljo nad učiteljem, preverite, ali je otrok naredil vse, kar se od njega pričakuje, kar ima na razpolago. In potem pojdite direktno k dotičnemu profesorju skupaj z dijakom in se pogovorite z njim. Ni treba razredniku in še vsem drugim staršem razlagati svojih občutkov do nekega drugega profesorja. Vendar prej preverite pri otroku in preglejte, koliko vaj je naredil, koliko naloge je opravil, kolikokrat je izkoristil eno uro na teden, ki je namenjena dijakom. Običajno dijaki tega ne izkoristijo in tudi vseh vaj in nalog ne opravijo. Med uro so radovedni, ko je pouka ali ure konec, radovednosti tudi ni več. Prav dobro se mi je zdelo, da so bili vsi starši na strani učitelja. Še več, mama drugega dijaka iz tega razreda je že hodila na taisto šolo k taisti učiteljici. Takoj v prvem soočenju z matematiko nam je povedala svojo zgodbo. Tudi tedaj je bila matematika trn v peti. Opravila je maturo in študij ekonomije. Danes dela v računovodstvu. Med študijem ni imela nikoli težav z matematiko in profesorici je zelo hvaležna za znanje, ki ga je dobila.
A ni čudno, straši se pogosto pritožujejo, celo podpisujejo peticije, nad učitelji, ki so zahtevni in po njihovem pričakujejo preveč. Nikoli ali mnogo manj pogosto se pritožujejo nad učitelji, ki so preveč popustljivi in malo naučijo.