Kava iz vasice pod Stolom

Besedilo: Urša Peternel
Kategorija: GG Plus / petek, 22. september 2017 / 17:10

Polona in Gaber Burnik, sestra in brat iz Smokuča, sta se lotila praženja kave in odprla pražarno kave Kolektiv 22. Ime pražarne je poklon stari mami Tončki.

Kolektiv 22 je majhna družinska pražarna kave iz vasice pod Stolom, Smokuča, ki je nastala pred meseci v sestrsko-bratski navezi Polone in Gabra Burnika. Ona sinologinja, on ekonomist, ki živi in dela v Londonu, oba pa od nekdaj velika ljubitelja kave, sta se lotila praženja kave z enim ciljem: ponuditi izvrstno kavo z lokalno tradicijo.

Vse skupaj se je začelo že v njunem otroštvu. Kot pravi Polona, jih je kava spremljala od nekdaj: pili so jo pozimi po smučanju, poleti pred rundo golfa, ob praznovanjih, pogovorih v dvoje ali pa v toplih večerih na vrtu. In zato je že od najstniških let sanjala, da bi se ukvarjala s kavo, morda nekega dne imela celo svojo kavarno. Pred kakšnim letom je želja dozorela in z bratom Gabrom, ki se mu v življenju zdi vse mogoče, sta kupila stroj za prašenje kave. Naenkrat lahko spražita med tri in pet kilogramov kavnih zrn, ki jih kupujeta prek posrednika v Nemčiji. Za zdaj svetlo pražita dve vrsti kave, obe stoodstotni arabici, ena je iz Vzhodnega Timorja, druga iz Peruja. Kava do Smokuča pride na način pravične trgovine, saj je Poloni blizu ta koncept in želi, da so tako kmetovalci kot ostali delavci na poti kave pravično plačani. In kako poteka samo praženje? Pražarno sta Polona in Gaber uredila v domači hiši, ker je Gaber v Londonu, Polona pa med tednom dela v Ljubljani, kavo praži samo Polona, in to ob koncih tedna. Kavo praži svetlo, torej samo do prvega poka, zato je svetlejša od italijanske kave. »Praženje kave je seveda znanost, a ko se določene stvari naučiš in dobiš izkušnje, gre. Sama sem se v zadnjem letu dni čim bolj skušala izobraziti in zdaj se mi zdi, da sem na točki, ko vem, da je moja kava res dobra in jo lahko ponudim še drugim,« pravi Polona.

Vizitka z verzi

»Ker živimo pod Stolom, sva z Gabrom želela v svojo zgodbo o kavi nekako vključiti te kraje. Zato poudarjava, da je to svetlo pražena kava iz vasice pod Stolom,« razlaga Polona. Logotip pražarne tako ponazarja prav Stol. Polona po praženju kavo tudi sama zapakira v lične bele vrečke, sama je poskrbela tudi za dizajn, vsako vrečko pa opremi še s kartico z zahvalo in verzi, trenutno so ji pri srcu Kosovelovi, saj ji je poezija že od nekdaj zelo ljuba. Za zdaj je kavo mogoče dobiti v enem od bistrojev v Ljubljani, na Gorenjskem v lokalu v Radovljici, pred kratkim pa je zaživela tudi spletna trgovina. Na kavo se je mogoče tudi naročiti in tako vsak mesec vrečko sveže spražene dobiti kar v poštni nabiralnik. Pražarno Polona predstavlja tudi prek Instagrama in Facebooka. Seveda pa 28-letnica sanja naprej, o kavarni, ki jo bo imela nekega dne; zasnovana bo v minimalističnem stilu, a vendarle s toplino, v njej pa bodo kuhali najboljšo kavo daleč naokoli ... In ko gre potovat, pravi, najprej poišče kavarne in gre na kavo, šele potem je na vrsti vse drugo ...

Stara mama Tončka

S Polonino in Gabrovo kavo pa je povezana še ena lepa zgodba. Pražarna namreč nosi ime Kolektiv 22, po letnici rojstva njune stare mame Tončke z Jesenic, ki je bila rojena leta 1922 v Sorici. Polona je s staro mamo tesno povezana in vsak konec tedna, ko se vrne iz Ljubljane domov, se oglasi pri njej na kavi. Polona skuha kavo, mama pa že prej za zraven speče najboljše kifelčke, kot jim reče. »Mama Tončka naju je z bratom pazila, ko sva bila še majhna, in toliko njenih besed mi je ostalo v spominu do danes. Zelo rada pripoveduje, kako je bilo nekoč v Sorici, v vojni, in lahko mi isto zgodbo pove stokrat, pa mi je vsakič zanimivo. Zna pa tudi poslušati, in če imam kakšne težave, me zna pomiriti na zelo enostaven način. Zelo jo spoštujem, še vedno živi sama, skrbi zase, kleklja, kvačka, šiva. In ko Gaber pride iz Londona, gremo vedno tja na kosilo.« Seveda je tudi Tončka velika ljubiteljica kave in Polona se spomni zgodbe, kako je stara mama, ko je bila še mlada in so živeli na jeseniški Stari Savi, svojo hčerko pošiljala k sosedam, naj pridejo »na bencin«, to je seveda na kavo.