Čas za žensko predsednico

Predsednica NSi Ljudmila Novak je kot prva vložila kandidaturo za predsednico republike. Zdi se ji prav, da bi imeli na kateri od najvišjih političnih funkcij v Sloveniji žensko.

V tekmi za mesto predsednika republike bo, kot kaže, precejšnja gneča. Kaj po vašem mnenju lahko vi ponudite, česar ostali kandidati ne morejo?

»Zase vem, kdo sem ter kakšne so moje vrednote, prioritete in cilji, primerjavo pa naj naredijo volivci. Opravljala sem že kar nekaj političnih funkcij – od županje, evropske poslanke, ministrice in poslanke do podpredsednice vlade in predsednice stranke –, kar pomeni, da imam izkušnje pri vodenju ljudi oziroma dobro poznam politiko, tako na mednarodnem kot domačem parketu. Seveda pa človeka oblikujejo tudi druge izkušnje. Z družino, ki mi pomeni največ, živimo na podeželju, blizu naravi. Menim, da je vse to pomembno in vpliva tudi na oblikovanje vrednot in odnosa do življenja. Kot predsednica pa si želim, da bi Slovenija postala ena izmed najbolj uspešnih držav na svetu, za kar imamo veliko možnosti. Predsednik lahko to spodbuja tako, da sproža razpravo o tem in kaže smer, še posebno takrat, ko pride v družbi do nekega zastoja ali negotovosti.«

Ravno to je verjetno eden največjih očitkov aktualnemu predsedniku, da se namreč ni dovolj jasno opredelil do kritičnih vprašanj v družbi ...

»Predsedniku se ni treba postavljati na katerokoli stran, mora pa biti tisti kompas, ki pove, ali gremo v pravo smer ali ne. Zato je pomembno, da predsednik spodbuja k dialogu in povezuje ljudi.«

Aktualni predsednik države pravi, da ni moralna avtoriteta, vi pa trdite obratno, da mora biti predsednik moralni kompas v družbi. Kako konkretno si to predstavljate?

»Ljudje morajo nekoga najprej sami prepoznati kot moralno avtoriteto, večino politikov tudi izvolijo zato, ker so moralne avtoritete. To še zlasti velja za predsednika, ki nas predstavlja tako doma kot v tujini; šele potem lahko državi daje smer oziroma bo njegova sodba upoštevana oziroma spoštovana. Tudi zasebno mora biti zgled v družbi. Včasih je najlažje ne imeti stališč in biti všeč vsem, a predsednik mora povedati, kaj je prav, tudi za ceno tega, da ni več izvoljen.«

Med predsedniškimi kandidati bo, kot kaže, veliko žensk. Se vam zdi, da je nastopil čas, da dobimo žensko predsednico?

»Prav bi bilo, da bi bila v Sloveniji na kakšni od najvišjih političnih funkcij ženska, to si slovenska ženska tudi zasluži. V družbi moški in ženske sodelujemo in imamo lahko zelo različne poglede na življenje, zato je prav, da se oba pogleda dopolnjujeta. Če ženske doma držimo tri vogale pri hiši, zakaj se ne bi bolj udejstvovale tudi, ko gre za politiko? Ampak se zavedam, da bom morala najprej prepričati ženske, da me bodo volile. Moški menda so za predsednico, sedaj se moramo še ženske odločiti, da jo izvolimo.«

Tudi zato se verjetno pojavljajo namigovanja, da naj bi veliko število kandidatk z desne politične opcije pravzaprav pomagalo k izvolitvi po zdajšnjih napovedih največjega tekmeca aktualnemu predsedniku Marjana Šarca ...

»Takšna namigovanja težko komentiram. Zdi se mi najpomembneje, da bodo ljudje na koncu izvolili osebo, ki bo lahko predstavljala vse državljane in bo to funkcijo dobro opravljala.«

V javnosti se v zadnjem času znova odpira vprašanje pravice do svobodnega odločanja o rojstvu otrok. Znano je, da osebno nasprotujete splavu, ampak kljub temu, se vam zdi, da je to pri nas ustrezno urejeno ali bi bile morebiti po vašem potrebne spremembe ustave, za kar se zavzemajo nekateri?

»Tako kot pravi tudi 55. člen ustave, ima vsak pravico svobodno odločati o rojstvu otrok. Potem pa je odgovornost vsakega posameznika, tako moškega kot ženske, kako ravnata pri uravnavanju rojstev. Ženske ostanejo pogosto same pri tej odločitvi. Nikogar ne obsojam, ki se odloči drugače, želim pa si, da bi imeli v družbi širšo razpravo o tej temi, ne le ideološko. Prav tako verjamem, da bi bilo prav, da bi imele ženske več možnosti svetovanja, preden se odločijo za ta korak. Zame je že spočeto bitje človek in je vreden spoštovanja do naravne smrti, zato sem tudi proti evtanaziji.«

Kako bi po vašem Slovenija morala ravnati glede uresničevanja razsodbe arbitražnega sodišča v primeru meje s Hrvaško?

»Grožnje s silo niso na mestu, zagotovo moramo najprej poskusiti z dialogom, pri tem pa ne smemo pozabiti, da je dogovor s Hrvaško težak. Imamo odločbo, ki je zavezujoča in jo je treba spoštovati in implementirati, v ta proces pa je treba vključiti tudi evropsko komisijo, kajti ta sporazum o arbitraži je potekal pod njenim patronatom. Meja na morju velja in slovenska država mora zaščititi slovenske ribiče, ki so pod pritiskom, saj so njihova delovna sredstva ogrožena, kot so mi povedali ob mojem obisku. Država mora nekaj storiti za njihovo zaščito.«

Tudi z vojsko?

»Razprava o pripravljenosti slovenske vojske sicer ne škodi, vendar to ne bi smela biti razprava za javnost. Ne zdi pa se mi smiselno rožljati z orožjem in groziti; to dela Severna Koreja, kar pa vemo, da je zelo nevarno.«