Letos so bili za rast koruze dobri pogoji

Besedilo: Cveto Zaplotnik
Kategorija: Gospodarstvo / / 06:21

Na Gorenjskem je bilo letos poleti približno za polovico manj padavin kot lani, a še vedno jih je bilo za rast koruze dovolj, tako da so pridelki dobri in se v povprečju gibljejo okrog 55 ton na hektar. Koruzni hrošč je letos povzročil manj škode kot lani, več kot običajno pa je bilo koruzne bulave sneti.

Žabnica – Oddelek za kmetijsko svetovanje pri Kmetijsko-gozdarskem zavodu Kranj je v sodelovanju s Kmetijsko gozdarsko zadrugo Sloga Kranj pripravil v petek na Šifrerjevi njivi na Žabniškem polju že tradicionalno srečanje, na katerem so si gorenjski pridelovalci koruze ogledali poskusni nasad s 37 različnimi koruznimi hibridi iz devetih semenarskih hiš in se seznanili z letošnjimi pridelovalnimi pogoji, pojavljanjem koruznega hrošča in pogoji siliranja. Kot je dejala Marija Kalan, specialistka za rastlinsko pridelavo v kranjskem zavodu, so bile letos na Gorenjskem za pridelovanje koruze podobne razmere kot lani. Tudi letos se je pokazalo, da pridelovalci na Gorenjskem koruze ne smejo sejati prezgodaj, saj je bila podobno kot lani tudi letos ob koncu aprila ohladitev; za vznik koruze pa je pomembno, da so tla topla vsaj od osem do deset stopinj Celzija. Podatke o temperaturi tal je možno najti v agrometeorološki napovedi, ki jo za posamezne regije pripravljajo na agenciji za okolje. Suše na Gorenjskem letos ni bilo, padavin je bilo junija, julija in avgusta sicer za polovico manj kot v enakem lanskem obdobju, a jih je bilo kljub temu še vedno dovolj za rast koruze. Pravzaprav jih je bilo dovolj na težjih tleh, medtem ko jih je na bolj prepustnih tleh primanjkovalo. Pridelovanje so oteževali vročinski valovi, najbolj izrazit je bil tisti po velikem šmarnu, ki je tudi najbolj vplival na dozorevanje koruze.

»S pridelkom smo lahko zadovoljni, povprečje se giblje okrog 55 ton skupne mase na hektar, ponekod je pridelek še višji. Nekatere živinorejske kmetije, ki imajo večje potrebe po krmi, sejejo koruzo bolj gosto, kot je priporočeno, a to se potem odraža pri nižjem deležu storžev,« je dejala Marija Kalan in dodala, da se je letos v koruzi več kot običajno pojavila koruzna bulava snet, proti kateri pa se je možno »boriti« predvsem z bolj doslednim kolobarjenjem pa tudi z izbiro hibridov, ki so odpornejši na snet, in z uporabo nekaterih fitofarmacevtskih sredstev.

Kot je povedala Špela Modic iz Kmetijskega inštituta Slovenije, je letos minilo deset let, odkar se je koruzni hrošč prvič pojavil na Gorenjskem. Ulov hrošča se povečuje iz leta v leto, vendar letos ni povzročil takšne škode kot lani. Škode so namreč najbolj izrazite v sušnih obdobjih, pojavljajo pa se tudi po nevihtah, ko koruza zaradi oslabelega koreninskega sistema polega. »Najučinkovitejši ukrep za zatiranje hrošča in za preprečevanje škode je kolobarjenje. Če na njivi, kjer je letos rasla koruza, drugo leto ne bo koruze, ličinke koruznega hrošča v tleh ne bodo preživele.«

»Koruzna silaža predstavlja v krmnem obroku za goveda od 40 do 60 odstotkov voluminozne krme, rejci pa zanjo nimajo enakovrednega nadomestila,« je dejal Franc Pavlin, specialist za živinorejo v kranjskem kmetijsko-gozdarskem zavodu, in dodal, da koruzna bulava snet, ki se je letos več kot običajno pojavljala v koruzi, ne povzroča zdravstvenih težav pri govedu, verjetno pa je zaradi tega silaža nekoliko manj okusna. Pridelki koruze so bili letos dobri, a ker iz leta v leto nihajo, nekateri pridelovalci že prakticirajo, da staro zalogo silaže porabljajo do novega leta in s krmljenjem nove začnejo šele po novem letu. »S tem se v primeru, da je naslednje leto sušno leto in je koruze manj, izognejo pomanjkanju silaže,« je dejal Pavlin. Sodobni kombajni za spravilo koruze omogočajo nastavljanje dolžine rezanja koruze, v kmetijski svetovalni službi priporočajo pridelovalcem, predvsem tistim, ki redijo molznice, rezanje koruze na dolžino od 10 do 13 milimetrov, za pitance je lahko nekoliko daljša, a takih kmetij na Gorenjskem ni veliko. Prekratke rezi ne priporočajo, predolga lahko povzroči slabše tlačenje silaže.