Kmetijstvo Islandije

Besedilo: Mojca Logar
Kategorija: Izleti GG / sreda, 13. september 2017 / 11:10

Islandija (4)

Če je turizem na Islandiji danes močno v porastu, je bilo v preteklosti – in je še danes – pomembno tudi kmetijstvo: bazična gospodarska dejavnost, ki ji na otoški deželi povsem enakovredno ob boku sledi ribištvo. Od tega so živeli v preteklosti in od tega mnogi živijo še danes. Kmetijstvo je odvisno od naravnih razmer. Ključno je podnebje. Kratka rastna doba od maja do oktobra omogoča le rast travinja. Kjer je teren tak, da se je razvila prst (iz magme je običajno prst zelo rodovitna), je možno kmetovati. Kjer je pokrajina kot na luni, ni prsti. Kamninsko podlago predstavljajo magmatske in metamorfne kamnine, ki zadržujejo vodo. Polja so obdana z jarki – tako uredijo odvodnjavanje, kot pri nas na barju denimo. Zemljo intenzivno gnojijo in negujejo. Lahko imajo tudi tri košnje letno. Kmetje se ukvarjajo z govedorejo, ovčerejo, rejo konj in perutninarstvom. Govedo imajo v hlevih, ovce so razpršene povsod po travnikih, pozimi gredo v hleve; konji (avtohtoni so islandski konji) pa so celo zimo zunaj. Če jih dobro krmiš, so odporni, stisnejo se čisto skupaj in običajno niso veliko bolni.

Na kmetiji, kjer so se ukvarjali tudi s turizmom, so vsako leto gostili nemške študente. Pravijo, da se želijo naučiti, kako ravnati s konji. Raje imajo dekleta, ker so bolj spretna pri hišnih opravilih in pri delu z gosti. Pogosto je bilo videti table »prepovedani droni«, ker ti splašijo živino in jim uide.

Druga stvar so rastlinjaki. Geotermalna energija omogoča zastonj ogrevanje in tako pridelujejo jagode, maline, paradižnik, kumare, papriko, solato doma. Bila sva v rastlinjaku, kjer nama je lastnik razkazal proizvodnjo jagod. Gojijo jih v loncih, napolnjenih z zemljo (kar precej zemlje je bilo v loncih), postavljenih na police. Med seboj so lonci povezani s cevkami, po katerih pritekajo hranila, voda in drugo, potrebno za rast jagod. Na tak način je obiranje dokaj enostavno. Na stojni višini so sezonski delavci (tujci seveda) z vozički obirali jagode. Obirajo jih od aprila do oktobra, potem je za rast pretemno – potrebna bi bila umetna osvetlitev. Poleg jagod in malin so v tej vrtnariji vzgajali tudi drevesa – najpomembnejši kupec je bila država, ki podpira pogozdovanje.