Ikona petinpetdesetih obrazov …

… Frida Kahlo, najbolj znana mehiška slikarka. V Mehiki se letos vrstijo prireditve v njen spomin. Rojena je bila pred 110 leti v Ciudad Mexicu, v družini potomca nemških priseljencev. Oče je bil fotograf in Frida je podedovala njegov odnos do narave. Deležna je bila dobre izobrazbe, pri osemnajstih pa jo je doletela zla usoda. V prometni nesreči, v trku avtomobila in tramvaja, ji je medenico prebodel jeklen drog in ji zlomil hrbtenico. Ostala je živa, a sledili so mavčni in jekleni korzeti, nenehno ležanje in bolečine.

Mati ji je svetovala, naj poskuša slikati, da se bo zamotila. Na steno so ji pritrdili ogledalo in neki mizar ji je naredil slikarsko stojalo, da je lahko slikala leže. Z izjemno voljo se je postavila na noge. Sledile so številne operacije. Leta 1929 se je poročila z znanim, dvajset let starejšim mehiškim muralistom Diegom de Rivero, ki je s prizori predkolumbovskega življenja in sodobnosti prekril mehiško vladno palačo. Bil je velik mojster, a nezvest mož s številnimi aferami. Po ločitvi 1939 je tudi Frida zahlastala za življenjem, ki ji je še ostalo. Neznosne bolečine je preganjala z drogami in alkoholom ter nesrečnimi razmerji.

Kdor pozna slike Fride Kahlo, 55 od njih je avtoportretov, spozna njeno življenje, ki je bilo pekel z okruški nebes. Frida se je s svojo barvito, premišljeno in strastno paleto vedno bolj uveljavljala na skupinskih razstavah. Iz avtoportretov razberemo vso tragiko njenega življenja in hrepenenja po otroku, ki ga ni mogla imeti. Leto pred smrtjo je imela svojo prvo samostojno razstavo. Na odprtje so jo prinesli ležečo v postelji. Leto kasneje, 1954, je umrla zaradi pljučne embolije. Šušljalo se je tudi o samomoru, saj Diego, s katerim se je vnovič poročila, ni dovolil obdukcije … Frida je bila tudi neprekosljiva gostiteljica s svojimi gastronomskimi fiestami v barvah praznikov …

Azteška pogača

Za 6 oseb potrebujemo: 16 tortilj, najboljše koruznih (če jih ni, pa pšeničnih), 2 kosa piščančjih prsi, 1 šopek zelišč za juho, 1 lovorov list, 6 zelenih paprik, 4 paradižnike, 1 čebulo, 1 veliko pločevinko koruznih zrn ali 2 manjši, 0,5 l smetane za kuho, 2 stroka česna, sol, poper in čili po okusu, 300 g naribanega trdega sira.

Pečico ogrejemo na 180°. Papriko damo v pečico, da naredi mehurje, jo za četrt ure damo v vrečko za zmrzovanje, olupimo in narežemo na trakove. Piščanca kuhamo v zavretku dišavnic in lovorja, pobiramo pene, kuhanega ohladimo in zrežemo na drobne koščke. Čebulo narežemo na kolobarčke. Tortilje na obeh straneh hitro popečemo na olju, vendar ne smejo porjaveti, in jih odcedimo na papirnati brisači. Paradižnik olupimo in zmečkamo. Čebulo prepražimo na olju, da postekleni, dodamo papriko, paradižnik, strt česen, pražimo okoli 10 minut in nato dodamo piščanca in koruzo.

V primerno višjo nepregorno posodo damo na dno nekaj tortilj, jih prekrijemo z omako, prelijemo z delom smetane in potresemo s sirom. V enakem vrstnem redu nalagamo plasti, na vrhu pa morata biti smetana in sir. Azteško pogačo pečemo približno 20 minut in ponudimo z zeleno solato z avokadom.

Pa dober tek!