Kranjska in Slovenija

Na Gorenjskem v deželi Kranjski (115)

V Bleiweisovih Novicah je uvodničar 4. 9. 1844 prvič imenoval Ljubljano za glavno mesto Slovenije. Na začetku 19. stoletja so začeli za slovenski narod, jezik in ozemlje že uporabljati današnja imena. Naziva Slovenec in slovenski sta sicer že obstajala pred tem, vendar nista bila zelo razširjena. Stroka izpostavlja dva izvora imena Kranjska. Starejši Carniola je predslovanskega izvora in je pomanjševalnica starejšega pokrajinskega imena Karnija. Karni so bili keltsko ljudstvo, sestavljeno iz več plemen, ki je živelo ob Jadranu in v notranjosti od Jadrana do Alp. V 10. stoletju se v listinah vzporedno že pojavlja oblika Creina, ki kot nemško Krain oziroma slovensko Kranjska v 13. stoletju tudi prevlada. Slovenska oblika se je razvila iz imena Kranj.

Kranjska je svoje ime dobila že, ko so prišli Slovani. Od leta 972 je imela lastne mejne grofe. En del Kranjske je pripadal koroškemu vojvodi in brižinskemu škofu, ki je leta 1229 večino svojega posestva prodal babenberškemu grofu. Friderik II. je bil prvi, ki se je v svojih pismih že imenoval »gospod Kranjski«. Na Kranjskem je že posedoval gospostva in mesta z mitnicami Kranj, Kamnik, Mengeš, Višnja Gora, Gutenwerd, Mehovo z Belo krajino, Vipava ter salzburški fevd Krško. Skozi leta se je izmenjalo veliko »lastnikov«…

Kranjska, ki je bila od 15. stoletja glavna slovenska dežela, je posodila svoje ime jeziku in narodu, saj je Kranjci takrat pomenilo toliko kot Slovenci, kranjski jezik pa je bil slovenski jezik. Razširjeni sta bili tudi obliki slovenski in kranjski jezik. Linhart je izdal prvi zvezek svoje vseslovenske zgodovine pod naslovom Poskus zgodovine Kranjske in drugih južnih Slovanov Avstrije, Kopitar pa je dvajset let pozneje poimenoval svojo slovnico Slovnica slovenskega jezika na Kranjskem. Obe knjigi sta bili napisani v nemščini.

Kranjska (nemško Krain, latinsko Carniola) je zgodovinska pokrajina, ki je v grobem obsegala današnje slovenske pokrajine Gorenjsko, Dolenjsko, Notranjsko in dele Primorske. Prvič je bila omenjena leta 973 kot del vojvodine Koroške. Od leta 1002 naprej je bila Kranjska samostojna mejna grofija s svojimi mejnimi grofi. Leta 1364 je bila povzdignjena v vojvodino. Kot upravna enota je bila del Svetega rimskega cesarstva in nato habsburške monarhije. Habsburžani so podeljevali pravice plemstvu in si tako utrjevali oblast v deželi. Od leta 1849 do leta 1918 je bila Kranjska kronovina, kar pomeni v sklopu države oblikovana pokrajinska enota s svojo upravo, zastopstvom in pravom.

Zanimivi Gorenjci in dogodki tedna iz dežele Kranjske:

Zaradi vse bolj zaostrenih verskih nasprotij so za zaščito protestantov 4. 9. 1587 deželni upravitelj in stanovi skrivaj pozvali vse protestantske podložnike po Gorenjskem k orožju in jim določili Andreja Galla za poveljnika. Do prelivanja krvi ni prišlo.

V Kranju se je 4. 9. 1874 rodil kontraadmiral Metod Koch. Dne 2. 11. 1918 je bil imenovan za kontraadmirala jugoslovanske mornarice. V letih 1919–1920 je bil vodja vojaške mornarice in od leta 1921 do upokojitve leta 1929 dvakrat imenovan za poveljnika pomorske obalne straže.

V Ljubnem se je 10. 9. 1881 rodil narodni delavec Ciril Jekovec. V Argentini je urejal več časopisov v slovenskem, hrvaškem in češkem jeziku.