Ob Poldetu ni bilo težko igrati

Besedilo: Suzana P. Kovačič
Kategorija: Tržič / petek, 8. september 2017 / 17:37

Na Brezjah pri Tržiču je bil večer Spominjarij na gledališkega in filmskega velikana Poldeta Bibiča. Osrednja gostja je bila igralka Urška Hlebec, ki je še kot študentka skupaj s Poldetom zaigrala v svojem prvem celovečernem filmu Moj ata, socialistični kulak. Nekaj posnetkov iz filma so tudi predvajali.

Brezje pri Tržiču – Tržičani imajo Poldeta Bibiča (1933–2012) malce za svojega, saj je imel v Motanah v Krajevni skupnosti Brezje pri Tržiču vikend. Spomin nanj ohranjajo s Spominjarijami, letos na prvo septembrsko soboto so bile že šeste, dogodek pripravi krajevna skupnost v sodelovanju s tržiško Območno izpostavo JSKD in Zvezo kulturnih organizacij Tržič. Osrednja gostja je bila tokrat igralka Urška Hlebec, Jeseničanka po rodu. »Poldeta sem prvič srečala na prvem snemalnem dnevu filma Moj ata, socialistični kulak. Začarana sem bila, da sploh lahko sodelujem s tako izjemnimi igralci, kot so bili Polde Bibič, Milena Zupančič, Ivo Ban. Ne moreš slabo igrati, če so ob tebi taki igralski stebri,« se živo spominja Urška Hlebec, ki je bila leta 1987, ko so ta film posneli, študentka Akademije za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani. Imela je štipendijo v Drami, po diplomi je bila eno sezono pri njih, potem pa ugotovila, da kot mlada igralka ne bo tako kmalu dobila dobre vloge, in je šla »na svobodo«. Tudi po filmu Moj ata, socialistični kulak je bila angažirana v filmski produkciji, po sinovem rojstvu pa se je za nekaj časa umaknila s snemanj. Sodelovala je tudi z Lutkovnim gledališčem Ljubljana. Trenutno jo lahko spremljamo v nanizanki Ena žlahtna štorija. O igralskem poklicu je povedala, da je naporen, vendar jo osrečuje. Polde Bibič je zapustil tudi nekaj izvrstnih literarnih del, Urška Hlebec je izpostavila Igralca, delo, ki se vedno znajde na vrhu njenega kupa knjig.

Še enega gosta je voditelj prireditve David Ahačič povabil na oder. Petra Praprotnika, oskrbnika Doma krajanov, kjer potekajo Spominjarije. Te so segle v čas, ko je Petra in Poldeta spoprijateljil čebelji panj. Polde se je zapisal med čebelarje, za kar ga je navdušil že Petrov bratranec Janko Praprotnik. Peter je obudil spomin na druženje s Poldetom Bibičem na avgustovski dan na spominski prireditvi pod Storžičem, ki so ga nadaljevali v tamkajšnjem planinskem domu in zatem v prijetnem vzdušju še na planini Javornik. Kako je Polde občudoval senožeti, se spominja Peter. Še so druženje na planini ponovili, Poldetu pa dali okušati tudi znamenite tržiške bržole ...