Poletni umetniški vrhunci

Letošnji poletni kulturni utrip so v Kranju poživili vsakotedenski dogodki v okviru Poletja s Prešernovimi nagrajenci. Svoje ustvarjalne moči so predstavljali vrhunski ustvarjalci, katerih kakovost je bila v preteklih letih potrjena tudi z najvišjimi nagradami v slovenski kulturi.

Kranj – Z gledališko predstavo Zapiranje ljubezni, v kateri že od njene premiere leta 2013 navdušujeta Pia Zemljič in Marko Mandič, oba tudi dobitnika nagrade Prešernovega sklada, se je v soboto v Prešernovem gledališču zaključil cikel dogodkov, koncertov, filmskih predvajanj, gledaliških predstav, pogovorov, pesniških večerov, povezanih v skupni naslov Poletje s Prešernovimi nagrajenci. Ideja za niz dogodkov preko celotnega poletja, na katerih bi svojo ustvarjalnost predstavili dobitniki najvišjih državnih nagrad za umetniške dosežke, se je porodila v Galeriji Prešernovih nagrajencev za likovno umetnost, ki uspešno deluje že več kot dve desetletji, zadnja leta pod okriljem Zavoda za turizem in kulturo Kranj. Pobudnik in dolgoletni vodja galerije Marko Arnež je v širitvi dejavnosti galerije k predstavljanju Prešernovih nagrajencev tudi z drugih področij umetnosti k sodelovanju povabil še tri institucije, ki tudi sicer prispevajo h kulturnem utripu mesta, Prešernovo gledališče, Gorenjski muzej in Layerjevo hišo.

Prešernovi nagrajenci v Kranju

»Spodbuda za cikel različnih prireditev s Prešernovimi nagrajenci, ki bi se zvrstili čez poletje, je bila zagotovo priprava razstave portretov Toneta Stojka, na kateri naš znani fotograf predstavlja vseh 172 nagrajencev, ki jih je posnel od leta 1996 do 2017. In smo pomislili, zakaj ne bi kranjski publiki predstavili tudi drugih naših vrhunskih ustvarjalcev. Vsakega na umetniškem področju, na katerem deluje. K sodelovanju smo povabili še tri zunanje partnerje, kar se je, to lahko z gotovostjo potrdim, izkazalo za zelo dobro odločitev,« je po uspešnem Poletju s Prešernovimi nagrajenci povedal Marko Arnež.

Že v juniju so se predstavili glasbenik Boštjan Gombač z Big Bandom RTV, operni pevec Branko Robinšak na večeru arij, izdana in predstavljena je bila pesniška zbirka Dotiki daljav v letih 1996–2017 nagrajenih pesnikov, v pogovoru so bili predstavljeni nagrajenci med fotografi, poleg Toneta Stojka še Joco Žnidaršič, Stojan Kerbler in Milan Pajk, na sporedu je bila znova predstava Mrtvec pride po ljubico nagrajencev režiserja Jerneja Lorencija in avtorice Svetlane Makarovič. Sledili so dogodki ob petkih v juliju in avgustu, koncert tolkalca Zlatka Kaučiča, nastop Slovenskega tolkalskega projekta skupaj z likovnimi umetniki v projektu Zveneče skulpture, na ogled je bil film Čefurji raus Gorana Vojnovića, v pogovornem večeru sta se predstavila pesnika Svetlana Makarovič in Niko Grafenauer, na ogled so bili filmi nagrajenca Andreja Zdraviča, otroška predstava Balon Velikon Andreja Rozmana - Roze … Obiskovalci so dogodke spremljali na več različnih lokacijah, v Prešernovem gledališču, Prešernovi galeriji, Galeriji Prešernovih nagrajencev, Letnem gledališču Khislstein, Layerjevi hiši ... Galerija pa je sodelovala tudi z nekaterimi partnerji po Sloveniji, kot na primer z Ljubljanskim gradom, Gradom Bogenšperk, načrtujejo sodelovanje z galerijo Lojzeta Spacala ...

Butični umetniški dogodki

Na vprašanje, ali poletje vendarle ni najbolj primeren čas za tovrstne kulturno umetniške dogodke, Arnež odgovarja, da je ravno nasprotno poletje čas festivalov, in če jih ima Ljubljana, zakaj se ne bi poletnega utripa s takimi dogodki obogatili tudi v Kranju. »Z letošnjo izkušnjo sem zelo zadovoljen in nam daje zagon, da prihodnje leto v tej smeri nadaljujemo. Seveda gre za dogodke butične narave in ne za prireditve, ki bi privabljale široke množice, menim pa, da Kranj potrebuje tudi kulturo in umetnost, v katere razumevanje in spremljanje je treba vložiti nekaj več napora. Čez poletje smo našteli okrog devetsto obiskovalcev, kar sicer ni visoka številka, kaže pa se, da interes za take prireditve vendarle obstaja. Konec koncev gre za Prešernove nagrajence, ki so nedvomno zagotovilo za kvaliteto. Preverjeno z nagrado.«

Ob vsekakor odlični obogatitvi kulturnega utripa v poletnem Kranju velja poudariti pozitivne učinke sodelovanja več deležnikov, ki v mestu ponujajo kulturne vsebine, kar je bilo v preteklosti prej izjema kot pravilo. Zavedati se moramo, da so Prešernovi nagrajenci lahko močna blagovna znamka za Kranj, ki se ponaša s Prešernovim mestom. Zato je prav, da nagrajence v Kranju gostimo kot obiskovalce in ustvarjalce, saj se njihova umetniška moč ne konča z nagrado na predvečer slovenskega kulturnega praznika.