Novim priložnostim naproti

Besedilo: Mateja Rant
Kategorija: Kranj / / 09:27

Vstop v šolo je pomembna prelomnica tako za otroke kot njihove starše. O spremembah, s katerimi se soočajo prvošolci, smo se pogovarjali s pedagoginjo Tino Potočnik Grom in socialno delavko Lidijo Hožič iz Osnovne šole Jakoba Aljaža Kranj.

Kakšno prelomnico za otroke predstavlja vstop v osnovno šolo, s kakšnim spremembami se soočijo?

Potočnik Grom: »Šola je vsekakor prelomnica – ne samo za otroke, ampak tudi njihove starše. Poveča se namreč odgovornost in samostojnost otroka, ni več toliko igre, šola je resno delo. Veliko spremembo predstavlja sploh zdaj, ko v šolo vstopajo že šestletni otroci, saj je koncentracija pri šestletnikih drugačna kot pri sedemletnikih. Čeprav naj bi v prvem razredu veljal drugačen način dela, se je v nekaj letih od uvedbe devetletke to spremenilo in morajo otroci že konec prvega razreda znati brati in pisati, čeprav je bilo sprva predvideno, da bodo v prvem razredu zgolj spoznavali črke oziroma glasove.«

Branja in pisanja se učijo v šoli. Katere veščine pa naj bi otroci usvojili še pred vstopom v šolo?

Hožič: »Predvsem morajo znati poskrbeti zase, za svojo osebno higieno, pospraviti svoje stvari, si obrisati nos in podobno. Pa da so zmožni koncentracije vsaj za krajši čas in znajo slediti navodilom, s čimer imajo mnogi težave.«

Otroci se verjetno na različne načine spopadajo s spremembami, ki jih prinaša šola. Kakšne so najpogostejše reakcije na novo šolsko okolje?

Potočnik Grom: »Otroci gredo zelo radi v šolo, svetijo se jim oči, že ko prestopijo šolski prag. Razlike med njimi pa so povezane z značajem, nekateri otroci potrebujejo več časa, da se prilagodijo na novo okolje, drugi manj.«

Kako pomagate tistim, ki potrebujejo več časa?

Potočnik Grom: »Učitelj vedno že pri vratih sprejme take otroke in jim nudi več podpore, bližine ...«

Hožič: »Če je kdo zelo plah, tudi pazi, da ga na začetku ne izpostavlja pred vsemi.«

Imajo otroci v časih permisivne vzgoje več težav pri navajanju na šolski red kot v preteklosti?

Hožič: »Nekateri imajo lahko veliko težav, čeprav je pa res, da imajo otroci radi red in pravila – in ko se nanje navadijo, se jih držijo, čeprav se jim mogoče doma ni treba.«

Potočnik Grom: »Bolj kot v sami permisivnosti je težava v zaščitništvu staršev. Otroke spremljajo do razredov in potem včasih tudi deset, petnajst minut še čakajo pred vrati.«

Kako lahko starši že pred prvim šolskim dnem otroke pripravijo na vstop v šolo?

Hožič: »Naše učiteljice so staršem že na informativnem sestanku pojasnile, da ni potrebe, da jih naučijo pisati, ampak naj jih naučijo zgolj samostojnosti.«

Potočnik Grom: »Obenem naj otrokom učenje in pridobivanje novega znanja predstavijo kot vrednoto – da v šolo ne hodijo zato, ker tako hoče zoprna učiteljica, da bodo dobili ocene, ampak da bodo pridobili nova znanja. Tako kot so se doma naučili voziti s kolesom, se bodo v šoli naučili brati. Obenem je pomembno, da se igrajo družabne igre, za kar je tudi potrebna določena koncentracija, spodbujajo naj tudi razvoj motoričnih spretnosti, tako da jim dajo recimo v roke škarje in papir. Glede tega so namreč danes otroci slabše opremljeni kot pred leti.«

V šolah poskrbijo, da je prvi šolski dan za prvošolce nekaj posebnega. Kako ta dan poteka v vaši šoli?

Potočnik Grom: »Mi poseben sprejem za prvošolce pripravimo že v začetku junija in že takrat spoznajo svoje sošolce in učitelje. Zdi se nam pomembno, da se imajo tako čas pripraviti na novo okolje, saj je za vse otroke predvidljivost zelo pomembna. Na prvi šolski dan pa pridejo skupaj s starši ob 9. uri in potem prve pol ure preživijo z učiteljico in sošolci, da se spoznajo, potem jih popeljemo na obhod po šoli, v jedilnici pa jih čaka malica. Vsak razred označuje druga barva, kar daje občutek pripadnost. Oktobra ali novembra sledi še sprejem med "aljaževce".«

V vašo šolo je vključenih tudi veliko učencev priseljencev iz drugih držav, ki se ob vstopu v šolo soočajo morebiti še z jezikovnimi ovirami. Kako tem učencem pomagate, da vstop v šolo poteka s čim manj težavami?

Hožič: »Večina vstopa v šolo brez kakršnegakoli znanja slovenščine. Vsekakor je lažje, če se vključujejo v prvi razred, saj veliko pojmov potem spoznavajo sproti skozi samo učno snov, v 7. ali 8. razredu pa je snov že tako abstraktna, da brez dobrega znanja jezika težko napreduješ. Cilj je zato najprej otroku pomagati, da se čim hitreje vključi v šolo – da je ta prehod zanj čim lažji in da čuti, da je sprejet. Potem pa se mu nudi čim več pomoči pri učenju jezika, pri čemer sodelujemo tudi z drugimi šolami v okviru projekta SIMS – soočenje z izzivi medkulturnega sobivanja. Ravno ta čas poteka uvajalnica, v kateri se učijo osnov jezika.«

Letos je bilo veliko polemik v zvezi z začetkom pouka na petek. Kaj pa vi menite o tem, bi bilo po vašem bolje začeti v ponedeljek?

Potočnik Grom: »Meni se zdi čisto v redu, da se začne v petek, saj prvi dan nikoli ni pravega pouka, ampak ta dan spoznavajo nove učence, učitelji jim razdelijo gradivo in posredujejo navodila glede pouka. Zato ni nič narobe, če je tak ''uvodni'' dan v petek, da lahko v ponedeljek začnemo s poukom po urniku.«

Hožič: »Bolj gre za to, kakšno sporočilo s tem damo otrokom – če prvi september ni pomemben, potem recimo tudi peti september ni treba, da je pomemben. Ob tem se je treba tudi zavedati, da imajo mogoče nekateri starši težave z varstvom in si želijo, da bi bile počitnice še krajše. Delovna sobota namesto prvega septembra jim po drugi strani nič ne pomeni oziroma jim še skrči čas, ki ga preživijo z družino.«

Kaj bi torej pred začetkom novega šolskega leta svetovali tako otrokom kot njihovim staršem, da se bo novo šolsko leto začelo čim manj stresno?

Hožič: »Naj z veseljem in pozitivnim pričakovanjem stopajo novim priložnostim naproti.«

Potočnik Grom: »In naj šolo dojemajo ne samo kot priložnost za pridobivanje novih znanj, ampak tudi izkušenj, tudi na področju odnosov – šolsko snov bodo sčasoma pozabili, odnosi pa ostanejo. Na to pogosto pozabljamo, ko na vse v šoli gledamo samo skozi ocene.«