Zelo draga država

Besedilo: Janez Logar
Kategorija: Izleti GG / sreda, 30. avgust 2017 / 06:00

Islandija (2)

Še pred tridesetimi leti je ta naravna lepotica veljala za deželo ribičev in kmetov. Danes se zelo hitro razvija turizem, ki predstavlja 35 odstotkov bruto družbenega proizvoda (BDP) na prebivalca – Hrvaški predstavlja turizem 26 odstotkov BDP-ja, Sloveniji 12. Primanjkuje jim delovne sile, zato prihajajo na delo Poljaki, Latvijci, Litovci, študentje iz Španije, Francije …, ni pa tam delavcev iz republik nekdanje Jugoslavije. Vzrok za visoke cene za tujce je tudi njihova visoko cenjena krona. Sami so gospodarji svoje valute in z njo delajo, kot hočejo. Leta 2008 so bili pred bankrotom države, cena krone je močno padla in postali so poceni dežela za tujce. Tako smo od 2008 do 2011 za spanje plačali 25 evrov na osebo, danes pa petdeset na osebo (samo spanje, brez zajtrka, ponekod še brez rjuh – zgolj s spalno vrečo). Islandci zaradi povečanega števila turistov in močno povečanih količin evrov v državi ne tiskajo novega denarja. Situacija je popolnoma obrnjena, kot je bila v Jugoslaviji v osemdesetih letih prejšnjega stoletja. Takrat je vrednost dinarja padala in smo hitro kupovali devize, da smo obdržali vrednost denarja. Islandci imajo radi svoje krone – vsako leto za svojo krono dobijo več tujega blaga, v tujino lahko potujejo vsako leto ceneje, uvoženo blago je zanje poceni. Večino prometa opravijo z bančnimi karticami, da je vse legalno in odvedeni davki. Pa vendar se domačini niso branili evrov, celo malo so »barantali«, ko sva rekla, da ne potrebujeva računa.

Vsi, ki tja potujemo, plačamo vsako leto več. Danes je najdražja država v Evropi. Skandinavija je nasploh precej draga, tu pa je vse še nekoliko dražje. Verjetno si oni mislijo: mi tu živimo dobro in umirjeno, vi pa plačajte, če želite gledati našo naravo in naš način življenja. Država zaradi povečanega trošenja turistov pobere več davkov. Pospešeno gradijo dodatno turistično infrastrukturo, npr. ceste in telekomunikacije, tunele, nova letališča. Živijo dobro in storitve drago zaračunajo tujcem. V času finančne krize so nagnali bankirje, ki so povzročili skorajšnji finančni propad države. Britancem in Nizozemcem, ki so vlagali v njihove propadle banke, pa so rekli, da je bila to njihova odločitev in da jim ne bodo vrnili bančnih vlog. Ob izbruhu vulkana 2010 so jim sporočili: »We don't have cash, we can send you ash.« (Denarja nimamo, lahko vam pošljemo pepel.) Še nekaj cen: kapučino: 5 evrov, pivo: 10 evrov, navadna majica: 30 evrov, mali sendvič: 10 evrov, ogled kitov z ladjo: 90 evrov, pleten pulover iz domače volne: 200 evrov.