Po poti kamniških tovarn

Besedilo: Jasna Paladin
Kategorija: Kamnik / / 22:14

V Kamniku so vzpostavili prvo kamniško turistično pot po industrijski dediščini, ki je minuli konec tedna doživela uvodni dve vodenji. Da so ostanki tovarn lahko tudi turistični produkt, dokazuje precejšnje zanimanje udeležencev.

Kamnik – Prvo pot po zanimivejših ostankih kamniške industrijske dediščine je bila vzpostavljena v okviru letošnjega festivala Kamfest, program vodenja pa sta sestavila Marko Kumer, ki je že pred dobrima dvema letoma postavil razstavo o kamniških tovarnah Kam so šle vse fabrike? in Goran Završnik, programski vodja Kamfesta, ki sta minulo soboto in nedeljo po poti popeljala tudi prve poslušalce.

In to kar z avtobusom, čeprav razdalje niso velike, saj so se tudi delavci v tovarne večinoma prav tako vozili z avtobusi, ki so imeli vzpostavljene posebne delavske linije. Pot se je začela na gradu Zaprice, kjer je v Medobčinskem muzeju Kamnik na ogled razstava o industrijski dediščini Gorenjske z naslovom Naše tovarne, naš ponos – med drugim sta predstavljeni tudi najstarejši kamniški tovarni Kemijska industrija Kamnik in Titan. Prav ogled Titana oz. njihove stare elektrarne, ki je še zadnji delček industrijske nostalgije (preostala proizvodnja tako Titana, kjer izdelujejo ključavnice, kot Livarne Titan, ki je prav tako zrasla na mestu nekdanjega Titana, je danes povsem sodobna) je bila naslednja postaja ogleda. Elektrarna je bila postavljena leta 1922 in za potrebe tovarne še danes proizvede milijon kilovatnih ur elektrike.

Pot je zbrane vodila mimo Svilanita, ki na tej lokaciji svoje proizvodnje nima več, ter Ete, ki še zelo uspešno deluje in bo kmalu praznovala že stoletnico obstoja, na usnjarsko ulico, kjer sta vidna dva primera sekundarne rabe nekdanjih industrijskih objektov. Na desni strani, v nekdanjem Alpremu, je v zadnjih letih nastala zanimiva skupnost najemnikov (posameznikov, društev in nevladnih organizacij), ki območje oživlja s svojimi različnimi aktivnostmi. Na posluh so naleteli pri lastniku območja Rudiju Capudru. Samo preko ceste pa se nahaja ena največjih črnih točk središča Kamnika – območje nekdanjega Utoka z veliko propadajočo zgradbo in še večjo gradbeno jamo, ki je prav tako v zasebni lasti, a nove zgodbe še ni na vidiku. Goran Završnik je omenil, da se organizatorji Kamfesta že dogovarjajo z lastnikom, da bi tam morda postavili oder za enega od prihodnjih festivalov.

Kamniško turistično pot po industrijski dediščini, za katero si pobudnika želita, da bi postala stalni del kamniške ponudbe, se je sklenila na območju smodnišnice, kjer se je nekdaj izjemno bogata kamniška industrija sredi 19. stoletja tudi začela pisati. Od nekdanje Kemijske industrije Kamnik, ki je vse do propada leta 2009 zelo uspešno izdelovala tudi črni smodnik, ni danes ostalo praktično nič – le še nekaj stavb (med katerimi še danes leži tudi embalaža smodnika). Območje je v večinski lasti družbe Iskra Mehanizmi, ki je posamezne parcele prodala številnim obrtnikom, ki pa, četudi jim prostorski akti tega ne omogočajo, območje z gradbenimi posegi spreminjajo iz dneva v dan. Ena redkih svetlih točk tega območja je dvorec Katzenberg, nekdanja upravna stavba, ki je letos zaživel kot kulturni vrt in prinaša celoletne aktivnosti s področja kulture in umetnosti.