Med priložnostmi in tujino

Besedilo: Aleš Senožetnik
Kategorija: Gospodarstvo / sreda, 23. avgust 2017 / 07:57

Ena od skupin, ki jo je zadnja gospodarska kriza najbolj prizadela, so mladi. Stopnja registrirane brezposelnosti med mladimi je v letih največje krize vztrajno naraščala, tisti, ki pa so le imeli delo, so se pogosto znašli v prekarnih delovnih razmerjih. Današnji dvajset- in tridesetletniki, ki so v povprečju najvišje izobraženi in obvladujejo sodobne tehnologije mnogo bolje od starejših, so postali žrtve globalnega gospodarskega kolapsa, ki ga niso zakrivili.

Ena največjih gospodarskih kriz je gotovo povzročila neizbrisno škodo, ne zgolj ekonomsko, temveč je pustila tudi socialne in psihološke posledice. A danes, v času ponovne gospodarske rasti, se vendarle zdi, da je iz krize izšlo tudi nekaj dobrega. Ob pomanjkanju delovnih mest so jih nekateri podjetni mladi ustvarili sami. Tudi Gorenjska je polna zgodb uspešnih podjetij, ki jih vodijo mladi. Startupi in coworking prostori, v katerih se klešejo inovativni podjetniški produkti, so vse bolj razširjeni. Seveda je iluzorno pričakovati, da bodo vse podjetniške ideje prestale sito trga. A številni primeri dokazujejo, da se z znanjem in trdim delom da uspeti. Tudi v primeru manj uspešnih zgodb pa nič ne more nadomestiti izkušenj, ki si jih na ta način pridobi mlad človek na začetku svoje kariere.

Pred časom sem prisluhnil okrogli mizi, na kateri so imeli glavno besedo menedžerji uspešnih gorenjskih podjetij. Strinjali so se, da v Sloveniji vlada antipodjetniška nastrojenost, miselnost, da je vsak, ki se ukvarja s podjetništvom, grabežljivec in tajkun. Tudi podjetniškemu prebujenju med mladimi gre zahvala, da se v zadnjih letih ta odnos počasi vendarle spreminja.

Čeprav se starejši že od pamtiveka pritožujejo nad vsakokratno mladino, pa so prav mladi, ne zgolj v podjetništvu, vir kreativnosti ter gonilna sila napredka v družbi, zato je ključnega pomena, da jih država podpira in jim zagotavlja spodbudno okolje. A delež mladih se pri nas zmanjšuje. Če je še pred desetimi leti znašal dvajset odstotkov, je danes Slovencev med petnajstim in devetindvajsetim letom starosti le še 16 odstotkov populacije. Negativen trend gre pripisati tudi selitvam v tujino, kar je očiten kazalec nezadovoljstva z razmerami v državi.

Ob jesenskih predsedniških ter parlamentarnih in lokalnih volitvah prihodnje leto velja torej opozoriti, da mlade bolj kot večno prerekanje o preživetih ideoloških temah zanima, ali jim ljudje, ki bodo kandidirali za najvišje funkcije v državi in lokalnih skupnostih, lahko zagotovijo stimulativno okolje, v katerem se bodo razvijali in delali.