Lupinus perennis

Ognjena in ledena zemlja

Islandija (1)

Poleti sva z Janezom potovala po Islandiji. Po dolgih letih zopet sama, z nahrbtniki, v lastni organizaciji. Obvozila sva jo, preizkusila sva se tudi v trekingu. Na Islandiji se v pokrajini neposredno prepletata ogenj in led in v tem pogledu je dežela unikatna in neponovljiva. Vulkansko in potresno delovanje povzroča lega med dvema tektonskima ploščama (ameriško in evrazijsko), ki se nenehno premikata. V zadnji ledeni dobi je bila celotna Islandija pod ledenim pokrovom. Ko se je led topil, je gore znižal in jim naredil ravne vrhove. Ledeniki segajo prav do morja, čeprav je snega pozimi prav ob morju zaradi toplega severnoatlantskega toka malo. Na severu dežele so smučišča in domačini so povedali, da je s snegom v zadnjih letih muhasto. Tudi tam morajo smučišča imeti urejeno umetno zasneževanje. Tu je največji evropski ledenik Vatnajökull, ki je v celoti razglašen za narodni park. Najbolj znan ognjenik je v zadnjih letih Eyjafjallajökull (1666 m), ki je nazadnje bruhal aprila leta 2010 in spravil na kolena celotno Severno Evropo. Vulkanski prah se zajeda v motorje letal in tako so ljudje in tovor prešli z zračnega na kopenski promet. Svet in Evropo so objadrale čudovite fotografije Islandije, tudi bruhanje vulkana. Ognjenik leži na jugu dežele in ves prah je veter odnesel na morje – proti Norveški, Angliji, Danski. Kmetija, ki stoji takoj pod vulkansko goro, je bila na debelo prekrita z vulkanskim prahom. Odstranili so ga in praktično takoj začeli kmetovati naprej. V baraki so uredili muzej o izbruhu ognjenika in življenju kmetije pod njim. Celotni deželi je izbruh vulkana močno povečal prepoznavnost. Kmetija pod ognjenikom pa je iz naravne nesreče naredila posel. Ni kaj, občudovanja vredna podjetnost. Vestmanski otoki so v celoti vulkanskega izvora in tam je leta 1963 vulkan bruhal kar iz morja ven in ustvaril novo kopno. Deželo čez in čez preraščajo modre rože Lupinus perennis, na prvi pogled bi človek mislil, da je sivka.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kranj / nedelja, 22. avgust 2010 / 07:00

Meje ukinili, stavbe še stoje

Avgusta bodo začeli podirati nadstreške na nekdanjem mejnem prehodu Ljubelj. Letos je predvideno tudi urejanje mejnih ploščadi Korensko sedlo in Rateče.

Objavljeno na isti dan


Gorenjska / ponedeljek, 11. november 2013 / 16:28

Veter podiral drevesa, odkrival strehe ...

Zaradi močnega vetra je danes brez električne oskrbe ostalo približno 2500 odjemalcev Elektra Gorenjske.

Cerklje na Gorenjskem / ponedeljek, 11. november 2013 / 16:16

Neurje v Štefanji Gori

Nočno neurje je tudi v vasi Štefanja Gora nad Cerkljami na Gorenjskem pustilo manjše razdejanje. (Foto: Gorazd Kavčič)

Gospodarstvo / ponedeljek, 11. november 2013 / 15:29

V coni vedno več podjetij

Na območju nekdanje tovarne Jelovica v Škofji Loki, proizvodnjo so preselili v Gorenjo vas in Preddvor, raste nova poslovna cona.

Kultura / ponedeljek, 11. november 2013 / 15:28

V gledališču ujeti duh časa

Na 48. Festivalu Borštnikovo srečanje je Prešernovo gledališče za avtorski projekt 25.671 prejelo nagrado Društva gledaliških kritikov Slovenije, nagrado za umetniško vodstvo uprizoritve pa dramaturgi...

Humor / ponedeljek, 11. november 2013 / 15:21

Oni že vedo zakaj?

V največji slovenski banki NLB v oglaševanju blagovne znamke uporabljajo zanimiv slogan Vem zakaj. Povprašali smo jih, če res vedo, zakaj, vesoljna Slovenija namreč še vedno ne ve.