Ognjena in ledena zemlja

Islandija (1)

Poleti sva z Janezom potovala po Islandiji. Po dolgih letih zopet sama, z nahrbtniki, v lastni organizaciji. Obvozila sva jo, preizkusila sva se tudi v trekingu. Na Islandiji se v pokrajini neposredno prepletata ogenj in led in v tem pogledu je dežela unikatna in neponovljiva. Vulkansko in potresno delovanje povzroča lega med dvema tektonskima ploščama (ameriško in evrazijsko), ki se nenehno premikata. V zadnji ledeni dobi je bila celotna Islandija pod ledenim pokrovom. Ko se je led topil, je gore znižal in jim naredil ravne vrhove. Ledeniki segajo prav do morja, čeprav je snega pozimi prav ob morju zaradi toplega severnoatlantskega toka malo. Na severu dežele so smučišča in domačini so povedali, da je s snegom v zadnjih letih muhasto. Tudi tam morajo smučišča imeti urejeno umetno zasneževanje. Tu je največji evropski ledenik Vatnajökull, ki je v celoti razglašen za narodni park. Najbolj znan ognjenik je v zadnjih letih Eyjafjallajökull (1666 m), ki je nazadnje bruhal aprila leta 2010 in spravil na kolena celotno Severno Evropo. Vulkanski prah se zajeda v motorje letal in tako so ljudje in tovor prešli z zračnega na kopenski promet. Svet in Evropo so objadrale čudovite fotografije Islandije, tudi bruhanje vulkana. Ognjenik leži na jugu dežele in ves prah je veter odnesel na morje – proti Norveški, Angliji, Danski. Kmetija, ki stoji takoj pod vulkansko goro, je bila na debelo prekrita z vulkanskim prahom. Odstranili so ga in praktično takoj začeli kmetovati naprej. V baraki so uredili muzej o izbruhu ognjenika in življenju kmetije pod njim. Celotni deželi je izbruh vulkana močno povečal prepoznavnost. Kmetija pod ognjenikom pa je iz naravne nesreče naredila posel. Ni kaj, občudovanja vredna podjetnost. Vestmanski otoki so v celoti vulkanskega izvora in tam je leta 1963 vulkan bruhal kar iz morja ven in ustvaril novo kopno. Deželo čez in čez preraščajo modre rože Lupinus perennis, na prvi pogled bi človek mislil, da je sivka.