Ustanovitev Gorenjskega tiska

Besedilo: Jože Košnjek
Kategorija: GG Plus / ponedeljek, 21. avgust 2017 / 07:30

Sedemdeset let Gorenjskega glasa (5)

V svojem popotovanju skozi zgodovino Gorenjskega glasa se bom še vračal v tako imenovano Beznikovo obdobje. K Slavku Bezniku, ki mi je o zgodovini našega časnika povedal marsikaj zanimivega, so kmalu po njegovem prihodu na uredniško funkcijo prišli nekateri znani kranjski grafiki iz tedanje Gorenjske tiskarne s prošnjo, naj jo reši propada in z združitvijo z Glasom Gorenjske (do konca leta 1953 se je časopis imenoval Gorenjski glas) zagotovi obstoj in razvoj. Slavko Beznik se spomni, da so bili ti možje Janez Remic, Marjan Vršnjak in Joža Bogataj. Pa tudi sam je bil prepričan, da s tako tiskarno nima kaj početi, poleg tega pa je bilo časopisno podjetje, ki se je ukvarjalo z grafično stroko, oproščeno plačevanja davka od dohodka, kar je bil dodaten motiv za pridružitev tiskarske dejavnosti.

Kriza gorenjskega tiskarstva je bila resna. Že v Glasu Gorenjske, ki je izšel januarja leta 1954, preberem članek Črtomirja Zorca o dejavnosti in namerah Tiskovnega sklada Gorenjske pridružiti Gorenjsko tiskarno h Glasu Gorenjske in zgraditi svojo klišarno, kartonažno delavnico, litografijo in druge oddelke, nujne za zagotovitev normalnega tiskanja in izhajanja časopisa. Tako podjetje bi lahko poleg časopisa tiskalo tudi prospekte in druge dokumente. Za tiskarno in uredništvo bi kazalo zgraditi primerno, Prešernovega mesta vredno časopisno in tiskarsko hišo, morda med Staro pošto in tedanjo tiskarno nasproti Delavskega doma, kjer je bil kasneje zgrajen Globus. Predlagana in kasneje tudi uresničena je bila začasna rešitev: uredništvo časnika Glas Gorenjske naj se začasno preseli nad tiskarno. Berem o hudih težavah časopisa. Pogosto je zmanjkalo papirja, tiskarski stroj pa je zmogel osem strani obsegajoč časopis natisniti šele v dveh dneh. Vsaka okvara je povzročila tehnikom in novinarjem dodatne težave. Leto 1954 je uredništvo sklenilo z obljubo, da bo imel časopis, ki bo še izhajal enkrat tedensko, leta 1955 večji obseg. V njem bo veliko zanimivega branja in tako bo »najbolj bran, najbolj razširjen in najcenejši list na Gorenjskem«.

Prvega januarja leta 1955 je z združitvijo časopisa Glas Gorenjske in Gorenjske tiskarne začelo delovati podjetje Gorenjski tisk. V kolofonu iz prve številke v letu 1955 preberemo, da je Gorenjski tisk časopisno, založniško in tiskarsko podjetje, da ima sedež na Koroški cesti številka 6 v Kranju, da je njegov direktor Nace Šumi, Glas Gorenjske pa ureja uredniški odbor z odgovornim urednikom Slavkom Beznikom, ki je še isto leto postal tudi direktor novega podjetja.

Okrajni ljudski odbor Kranj je dal Tiskovnemu skladu za pomoč Gorenjskemu tisku deset milijonov takratnih dinarjev.