Finančna pornografija

Besedilo: Miha Naglič
Kategorija: Slovenija / sobota, 19. avgust 2017 / 22:56

V treh skandinavskih državah – na Finskem, Norveškem in Švedskem – so plače javne. Eni pravijo, da je to dobro (»transparentnost«), drugi trdijo, da je slabo (»finančna pornografija«). Kaj bi o tem porekli na evropskem jugu?

Transparentnost ali pornografija

Norveška država objavlja dohodninske napovedi svojih državljanov že od leta 1863. Kljub temu je bila prava senzacija, ko so se leta 2001 ti podatki pojavili tudi na spletu. »Ko so postale vse plače dostopne le z nekaj kliki, se je sprožil plaz, saj je brskanje za številkami za številne postalo prava zabava. Stvar je prišla celo tako daleč, da so se posamezniku že s prijavo na Facebook prikazali podatki o prihodkih njegovih prijateljev na Facebooku. Stvar se je popolnoma izrodila.« Tako meni norveški novinar Tom Saavi. Mediji pa so to početje označili z izrazom »finančna pornografija«. Zato je davkarija vso reč nekoliko zaostrila. Državljani lahko še vedno brskajo po teh podatkih, a se morajo pred tem identificirati, sistem pa samodejno obvesti »tarčo«, kdo je brskal po njenih podatkih. In kaj se je zgodilo? Vodja norveških davkarjev Hans Christian Holte pove: »Ukinitev anonimnosti je povzročila, da je število iskanj v zadnjih treh letih padlo kar za devetdeset odstotkov. Očitno nam je uspelo ustaviti vohljanje za čisto zabavo.« Zanimiva so tudi mnenja državljanov. »Spomnim se, da so mi učenci v šoli večkrat pripovedovali o tem, kako ogromne vsote zasluži oče njihovega sošolca. Spet drugič so se nekateri norčevali iz otrok, ki so prihajali iz družin z nizkimi dohodki. Zaradi javne dostopnosti višine plač staršev je bilo vzdušje med otroki večkrat napeto.« To je povedala učiteljica Hege Glad iz predmestja Osla. Davčni svetovalec Tero Honkavaarsen pa se je vprašal: »Ali moram res vedeti za višino plače svojega sodelavca in soseda ali ti podatki le podžigajo radovednost in zavist?« Novinar Saavi doda: »Ko plačujete tako visok davek, se želite prepričani, da ga pošteno in pravočasno plačajo tudi drugi in da je vaš denar porabljen smotrno. Moramo imeti zaupanje tako v davčni sistem kot sistem socialne varnosti.« Dacar Holte pa je prepričan, da so s preprečitvijo anonimnega iskanja leta 2014 prekrižali načrte tudi marsikateremu nepridipravu, ki je želel tako najti žrtev za rop. »Ustavili smo radovednost, a obenem se ni zmanjšalo število opozoril, s katerimi nas državljani obveščajo o sumljivih zneskih ali domnevni utaji davkov. Odprtost in dostopnost višine plač ter davkov ima zagotovo več pozitivnih kot negativnih lastnosti.« Katere so torej dobre strani objave višine plač in plačila davkov? Vsaj štiri: večja transparentnost, odgovornost do porabe javnega denarja, razkrivanje neenakosti in spodbujanje tekmovalnosti in izboljšanje produktivnosti.« Kaj pa slabe strani? Tudi te so vsaj štiri: kršenje zasebnosti oziroma načela »moj denar, moja stvar«, senzacionalizem, napetost na delovnem mestu, inflacija plač. Zakaj je tolikšna finančna transparentnost mogoča prav v Skandinaviji? Odgovarja Gert Tinggard Svendsen, profesor političnih ved iz Aarhusa na Danskem: »Zaupanje je temelj severnjaške odprtosti glede premoženja in plač. Socialni sistem, ki ga imamo na Danskem, Švedskem in Norveškem, je v bistvu neke vrste kolektivno zavarovanje – ljudje zaupajo, da tudi drugi pošteno delajo in pošteno plačujejo davke. Zunanja manifestacija tega zaupanja je javna objava davčnih podatkov.« Sicer pa ni bojazni, da bi se kaj podobnega primerilo tudi južno od Skandinavije. Janerik Larsson, švedski politični analitik: »Menim, da je zelo težko prekopirati švedsko ali norveško odprtost do zaslužkov in plačila dohodnine v druge države. Našo tradicijo izjemnega zaupanja v soljudi je nemogoče izvoziti.« (Vir: Anja P. Jerič, MMC RTV SLO) – Se strinjate?

Beli rasisti

»Gospod predsednik – zlo moramo imenovati s pravim imenom. To so bili beli rasisti in to je bil domači terorizem.« Tako je republikanski senator Cory Gardner opozoril predsednika na njegovo sprva mlačno obsodbo nasilnih demonstracij v Charlottesvillu v Virginiji. Po vrnitvi s počitnic je bil zaradi odločnega odziva ameriške javnosti tudi Trump bolj odločen in je nasilje desničarskih skrajnežev javno obsodil, rekoč: »Rasizem je zloben …«

Malo bo še počakal

»Naša glavna prioriteta je nacionalni interes Južne Koreje in naš nacionalni interes je mir.« Tako je južnokorejski predsednik Mun Džein pozval k pomiritvi napetosti v odnosih s Severno Korejo, saj Korejski polotok ne bi smel doživeti še ene vojne. Njegov severnokorejski kolega Kim Džong Un pa je proučil načrte za napad na ameriško oporišče na otoku Guam in izjavil, da bo z izstrelitvijo raket še malo počakal in opazoval, »kaj delajo neumni jenkiji« … Pa ne, da se je ustrašil!?