Narava dela zelo hitro in zelo brutalno

Besedilo: Cveto Zaplotnik
Kategorija: Gospodarstvo / sobota, 12. avgust 2017 / 14:10

Ko je pred dobrimi tremi leti žled močno prizadel gozdove skoraj na celotnem območju države, se je zgodilo to, kar so gozdarji tudi pričakovali. V poškodovanih in oslabelih smrekovih sestojih se je pojavil lubadar, a tokrat se je razmnožil bolj kot kdajkoli v dosedanji zgodovini slovenskih gozdov, pri tem pa je med štirinajstimi gozdnogospodarskimi območji v Sloveniji najbolj prizadel prav blejsko območje, to je gozdove na Zgornjem Gorenjskem. Na tem območju naj bi letos gozdarji odkazali za posek in spravilo čez štiristo tisoč kubičnih metrov lubadark, morda celo blizu pol milijona »kubikov«, lani 328 tisoč »kubikov« ...

Ob tako obsežnem napadu lubadarja, ki za zdaj ne popušča, visoke temperature pa mu gredo celo na roke, je v javnosti že slišati ugibanja, ali Zgornja Gorenjska lahko ostane brez smreke, ki velja za zelo pomembno gospodarsko drevesno vrsto. Gozdarji umirjeno odgovarjajo, da se to ne more zgoditi, saj smreka predstavlja približno sedemdeset odstotkov lesne zaloge gozdov na Zgornjem Gorenjskem, pri tem pa zmanjšanje 13 do 14 milijonov kubičnih metrov skupne zaloge smreke v gospodarskih gozdovih za približno en milijon »kubikov« v zadnjih treh letih ni največja težava. Zakaj? Gozdarji v desetletnih gozdnogospodarskih načrtih za celotno območje in za posamezne gozdnogospodarske enote namreč načrtujejo zmanjšanje deleža smreke v lesni zalogi, predvsem na območjih, kjer smreka raste na rastiščih, ki niso smrekova, in z namenom, da bi izboljšali stabilnost sestojev, ki bi bili tako bolj odporni tudi proti vse pogostejšim naravnim ujmam ter pojavljanju bolezni in škodljivcev. Lahko bi rekli, da narava z naravnimi ujmami in s pretirano razmnožitvijo lubadarja celo pomaga gozdarjem pri njihovih prizadevanjih za zmanjšanje deleža smreke. Morda res, a razlika je očitna: gozdarji načrtujejo zmanjšanje deleža smreke v lesni zalogi načrtno in nadzorovano, postopoma po korakih, po celotnem območju in v daljšem obdobju, narava to »dela« nenačrtno in nenadzorovano, zelo hitro in zelo brutalno, koncentrirano na določenih območjih, pri čemer nastaja tudi neposredna in posredna gospodarska škoda. Neposredna se kaže v tem, da je vsak kubični meter lubadarke v povprečju trideset evrov manj vreden kot zdrav smrekov les, posredna se odraža v golosekih in tudi spreminjanju (lepe) podobe pokrajine. Samo v »kulisi« Bohinjskega jezera bo padlo šeststo kubičnih metrov od lubadarja napadenih smrek.